Nedaleč od Maroka, v objemu Atlantskega oceana, je v skupini sedmih Kanarskih otokov Fuerteventura. Otok sonca, vetra, neskončnih plaž, peščenih sipin in vulkanov.
Podnebje na drugem največjem otoku izmed Kanarskih otokov, ki naj bi bil hkrati tudi najstarejši med kanarskimi 'lepotci' in je vulkanskega izvora, je zares ugodno, zato ne preseneča, da mu pravijo tudi otok večne pomladi.
Razdeljen je na dva dela, na severni, ki se imenuje Maxorata, in na južni – Jandía peninsula. Polotok Jandia se lahko pobaha s čudovito floro in favno, zato so domačini tam naredili naravni park.
Najvišja točka otoka je Mount Jandi (807 m), puščavska notranjost španskega otoka pa se lahko primerja z afriškim sosedom, Marokom.
Fuerteventura ima kar 150 kilometrov peščenih plaž, ki se vrstijo na 340 kilometrov dolgi obali, skoraj idealni za vodne športe in potapljanje.
Obožujejo ga tudi deskarji in ljubitelji kajtanja (ime otoka med drugim pomeni močan veter).
Seveda je tudi popoln kotiček za vse ljubitelje brezskrbnega poležavanja na soncu.
Zgodovina
Prvi naseljenci naj bi prišli iz Severne Afrike in še danes se za prebivalce otoka uporablja beseda Mahorero (Majorero) ali Maho, kar pomeni določen tip kozje kože, iz katere so imeli prvi naseljenci narejene svoje čevlje.
Egiptovski jastreb
Na Fuertoventuri skoraj ni nevarnih živalskih vrst. Prav tako so le redki komarji in druge žuželke. Najpogostejše živali pa so kuščarji. Vode Kanarskih otokov so znane tudi po bogastvu ribjih vrst. Na otoku ima svoj doma tudi redka ujeda egiptovski jastreb.
Hrana in pijača
Kanarska kuhinja ni prefinjena, ponuja pa mnogo slastnih presenečenj. Česen in olivno olje sta zelo pomembni začimbi. Na mizi pa se znajde vse, kar premore otok: ribe, vse živali z oklepi, kokoši, svinje, ovce, koštruni in zajčki.
Ne smemo pa pozabiti na veliko zelenjave, ki ni zgolj priloga, temveč so znane enolončnice, slastne juhe ali pa jo popečejo na žaru. Zaradi turizma je velik del hrane uvožen iz Španije ali pa iz Južne Amerike. Otočani malo zajtrkujejo, na primer toast in kavo, zato pa je toliko bolj pomembno pozno kosilo ali večerja.
Jedi, ki jih morate poskusiti:
- Tapas – majhen pikanten prigrizek k vinu ali pivu
- Gofio – pečena koruzna moka, kanarska specialiteta
- Vieja – najokusnejša kanarska riba – bela in nežna
- Papas arrugadas – posušen krompir v solanem ovoju z 'mojo' omako, ki gre k vsem ribjim in mesnim jedem
- Queso – sir iz ovčjega, kozjega ali kravjega mleka: blag do pikanten
- Puchero – zelenjavna enolončnica s svinjskim ali telečjim mesom
Puchero ali španska 'goveja' juha
Puchero je zagotovo ena izmed najpogosteje kuhanih jedi v španskih domovih in skoraj vsaka družina ima svoj poseben recept zanjo. Juha je zelo hranilna in niti ni zahtevna za pripravo, a tako kot slovenska goveja juha se mora puchero kuhati vsaj 3 do 4 ure.
Sestavine:
- pol kilograma leče, ki jo čez noč namočite v vodi,
- kos piščančjih prsi s kostmi,
- kos svinjine,
- kos govedine za juho,
- lahko tudi španska klobasica oziroma chorizo),
- kilogram korenja,
- zelena, por in repa.
Priprava:
Vse sestavine dajte v veliko posodo, prelijte z vodo in počakajte, da zavre. Juho nato kuhajte vsaj še 3, še bolje 4 ure.
Ko je kuhana, tako kot pri goveji juhi ločite tekočino od sestavin.
V juho Španci zakuhajo riž ali rezance. Zelenjavo in meso porabite posebej.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
