Božič. Čas, ko se ob večerji zbere vsa družina, okrasi smrečico, si razdeli darila, predvsem pa preživlja čas skupaj. Pa je tako povsod po svetu?
Naši sosedje
Hrvaška in Avstrija božič praznujeta zelo podobno kot mi, medtem ko v Italiji in na Madžarskem vse skupaj poteka malo drugače.
Na Madžarskem imajo tradicijo uprizarjanja božičnih iger, imenovanih Betlehemezés (Betlehemska igra) in petja božičnih napevov (včasih so jih peli fantje, oblečeni v pastirje, in hodili od hiše do hiše). V predbožičnem času otroci napišejo pisma Jezusu, za božično večerjo pa naši sosedje jedo ribo ali ribjo čorbo, sarmo in pecivo beigli.
V Italiji so jaslice središče božičnega praznovanja, na sveti večer pa priredijo družinsko tombolo, pri kateri vsak izvleče število svojega darila. Darila prinese čarovnica La Befana šele 6. januarja, poredni pa dobijo le kos premoga.
Božična loterija in poletni božič
Tako kot Italijani na božično loterijo prisegajo tudi v Južni Ameriki in v Španiji. V Španiji otroci pred večerjo hodijo od hiše do hiše in pojejo božične pesmi, imenovane villancicos. V zameno dobijo darila. Zelo priljubljena je božična loterija, ki prinaša visoke dobitke.
V Južni Ameriki božič traja ves teden in ga sklenejo z božično večerjo, ko le otroci dobijo darila. Ker ni snega, drevesa in kaktuse okrasijo z vato.
Avstralija božič praznuje poleti, v kopalkah na plaži. Včasih se zgodi, da Božiček prisrfa na obalo, bolj znan pa je Swag Man oziroma 'Zamotani mož', ki je oblečen v modro majico brez rokavov in dolge široke hlače. Živi pod goro Uluru, za božič se usede v terensko vozilo in po rdečih prašnih cestah pripelje darila otrokom. Prav tako je za božič poletje v Indiji – tam okrasijo bananovce ali mangova drevesa, v domovih pa postavljajo jaslice iz gline.
Kristus namesto Božička
V Nemčiji je božič zelo priljubljen – praznujejo ga kar dva dni. Darila na božični večer otrokom prinese Christkind – otrok z angelskimi krili in zlatimi lasmi, ki simbolizira novorojenega Kristusa, ki mu otroci napišejo pisma s svojimi željami. Za večerjo jedo gos in medenjake.
Iz Velike Britanije pa prihaja navada, ki jo gledamo v vseh ameriških filmih; in sicer prazne nogavice na kaminu, ki jih ponoči napolni Božiček.
Na Poljskem je sveti večer najpomembnejši del božiča. Čez dan se ljudje postijo, božična večerja se začne z branjem evangelija, potem jedo ribo in juho. Vrhunec obreda je skupno uživanje božičnih oblatov kot simbol, da si bo družina tudi v prihodnje vse delila.
Sveče, ogenj in obilne večerje
Na Irskem na okna postavijo sveče, ki predstavljajo dobrodošlico Mariji in Jožefu. Svečo prižge najmlajša oseba v družini, upihne pa jo lahko le deklica z imenom Marija (Mary). Božična tradicija Ircev je zelo priljubljena tudi v 21. stoletju. Po njej morajo namreč Irci za Božička pustiti malico iz mesne pite in najbolj priljubljeno irsko pivo Guinness.
V Iraku se družina zbere in eden od otrok bere o Jezusovem rojstvu, drugi pa ga poslušajo s prižganimi svečami. Nato se zberejo zunaj in prižgejo kresni ogenj ter pojejo, dokler ogenj ne ugasne. Ko ugasne, vsak trikrat skoči čez pogorišče in si nekaj zaželi.
V Bolgariji moški od hiše do hiše prenašajo božična voščila in prepevajo božične napeve, dekleta pa za svojega najljubšega pripravijo kruh, imenovan kravai. Večerja je obilna, sestavlja jo kar 7, 9 ali celo 12 jedi (7 za dneve v tednu, število 9 pomeni mesece nosečnosti, število 12 pa mesece v letu).
Najbolj nenavadni božični običaji
Finci tudi za božič ne morejo brez savne, zvečer pa si privoščijo pečenega šveda – obilen obed s svinjino, pijejo božično pivo in jedo božični kruh. Nekateri Finci posujejo božično slamo in tisti, ki pobere dolgo bilko, ima srečo, saj ga časa dolgo življenje.
Norvežani po starem izročilu verjamejo, da na božični večer čarovnice in drugi zlobni duhovi iz hiš pokradejo metle, na katerih jezdijo po zvezdnatem nebu, zato še danes za božič skrivajo metle in druge čistilne pripomočke, moški pa so včasih pred svojimi hišami v nebo nekajkrat ustrelili s puškami in tako pregnali vsa zlobna bitja.
Na Slovaškem se večerja začne tako, da glava družine do stropa vrže žlico Lokse – tradicionalne slovaške jedi iz kruha, vode in makovega semena. Po izročilu bo namreč letina tako dobra, kolikor nenavadne zmesi se bo prilepilo na strop.
Najbolj nenavaden pa je ritual, ki naj bi ga 24. decembra po izročilu izvajale samske ženske na Češkem. Stopile so iz hiše, sezule čevelj in ga vrgle čez ramo. Če je peta čevlja gledala proti vratom, je pomenilo, da bo v naslednjem letu dekle še vedno ostalo samsko. Če pa je peta gledala proti ulici, je bil to znak, da se bo v naslednjem letu omožila in da se lahko začne pripravljati na poroko.
Besedilo: Petra Znoj
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
