Včasih je fino na potovanjih zviti tudi v kakšen malce drugačen muzej. Na primer pogledati, kako so živeli, delali in ustvarjali znanstveniki, ki so s svojim delom in genialnostjo odločno pripomogli k razvoju in napredku človeštva. Izberite si svoj muzej in jo mahnite v njegov kraj.
André Marie Ampère (1775–1836)
Ampère je bil francoski matematik in fizik. Po njem se imenujeta osnovna enota električnega toka amper in Ampèrov zakon, s pomočjo katerega lahko izračunamo jakost magnetnega polja v okolici vodnika, po katerem teče električni tok. Amperov muzej je na njegovem posestvu 10 kilometrov severno od Lyona (Francija). Več na amperemusee.fr.
Nikolaj Kopernik (1473–1543)
Poljski (nekoč pruski) astronom je utemeljitelj znanstveno uporabnega heliocentričnega modela osončja. Bolj preprosto, Kopernik je prvi znanstveno utemeljil, da Zemlja ni središče naše galaksije (osončja), ampak da se vsi planeti vrtijo okoli Sonca. Cerkev seveda ni bila navdušena nad njegovimi idejami ter je prepovedala proučevati njegova dela za več kot 200 let (1616–1822). Muzej, ki predstavlja njegove dosežke, je v Fromborku (severna Poljska), v kraju, kjer je pokopan. Več na www.frombork.art.pl.
Curie muzej
Muzej družine Curie je ob Inštitutu in bolnišnici Curie v Parizu ter predstavlja delo in življenje Marie Curie, njenega moža Piera, njune hčerke Irène Joliot-Curie ter hčerkinega moža Frédérica Joliota – Curieja. Pionirji radioaktivnosti so vsi za svoje delo prejeli Nobelovo nagrado (Marie Curie je prejela dve). Več na musee.curie.fr/.
Nikola Tesla (1856–1943)
Muzej 'očeta' elektrike (njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta) in največjega sina Srbije so odprli leta 1952 in je v središču Beograda v rezidenčni vili, zgrajeni leta 1929. V muzeju je vsa njegova zapuščina (skice, načrti, fotografije, naprave), ki jo je Teslov nečak na njegovo željo po njegovi smrti iz New Yorka prepeljal v Beograd. Nekaj njegovih skic, načrtov in idej je prav gotovo zaplenila ameriška tajna služba, ki je za nekaj časa zasegla njegovo premoženje. Več na www.tesla-museum.org.
Muzej Leonarda da Vincija (1452–1519)
Muzej, posvečen največjemu geniju človeštva, je v njegovem rodnem kraju Vinci v Toskani (Italija). Leonardo je bil: slikar, kipar, arhitekt, glasbenik, matematik, inženir, izumitelj, anatom, geolog, kartograf, botanik in pisatelj. Muzej Leonarda da Vincija je tudi v glavnem mestu Toskane Firencah. Več na www.mostredileonardo.com.
Muzej Johannesa Gutenberga (1398–1468)
Nemški zlatar in izumitelj tiska – oče tiskane besede. Tiskanje je zasnoval s premičnimi kovinskimi črkami. Izpopolnil je tudi črnilo, zlitine za črke, šablono za natančnejše vstavljanje črk, naredil pa je tudi novo vrsto tiskarske stiskalnice, zasnovane na stiskalnici za grozdje. Muzej, posvečen Johannesu Gutenbergu, je v njegovem rodnem Mainzu v Nemčiji. Več na www.gutenberg.de.
Galileo Galilei (1564–1642)
Italijanski astronom, matematik, fizik in filozof je najbolj znan po iznajdbi teleskopa. Znan je tudi po izreku: In vendar se giblje! (Eppur si muove!), s katerim je branil Kopernikov zakon. Cerkvena inkvizicija mu je prepovedala učenje, da se Zemlja vrti okoli Sonca in da je Sonce središče sveta. Galilei se je moral javno odreči svojim nazorom in preživeti zadnja leta življenja v hišnem zaporu. Galilejev muzej je v Firencah. Več na www.museogalileo.it.
Alexander Graham Bell (1847–1922)
Škotski Kanadčan je izumitelj prvega praktičnega in uporabnega telefona. Pogosto je tudi imenovan oče gluhih. Njegov oče, ded in brat so se ukvarjali z govorom, saj sta bili njegova žena in mati gluhi. Vse to je odločilno vplivalo na njegovo delo. Raziskovanje na področju sluha in govora ga je pripeljalo do poskusov z napravami za sluh in prvega patenta za telefon v ZDA. Bell je tudi pionir na področju aeronavtike in vodnih letal. Muzej je na njegovem 10 hektarjev velikem posestvu pri vasi Baddeck, Nova Škotska, Kanada. Več na www.pc.gc.ca/lhn-nhs/ns/grahambell/index.aspx.
Albert Einstein (1879–1955)
Leta 2005 so v Bernu v sklopu zgodovinskega muzeja odprli muzej, posvečen velikemu Albertu Einsteinu, ki je tu živel med letoma 1903 in 1905. V tem času je skupaj s svojo prvo ženo, matematičarko srbskega rodu Milevo Marić, razvil relativno teorijo. Na ogled je tudi njuno stanovanje v Bernu, kjer je še živel njun sin Hans-Albert. Več na www.bhm.ch/en/exhibitions/einstein-museum/.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
