Romanje izhaja iz italijanske besede Roma (Rim), pomeni pa potovanje v versko pomemben kraj.
Pogosto se za romanje uporablja tudi izraz božja pot. Romanje je razširjeno v večini religij (islam, budizem, judaizem ...), pri krščanstvu romanja ne poznajo protestanti. Pri katolikih romajo od 8. stoletja dalje, glavni cilji romarjev so bili od tedaj trije kraji: Jeruzalem, Rim in Santiago de Compostela.
V poznem srednjem veku, ko so bili verniki prepričani, da nosijo kako krivdo, niso več hodili v Rim, da bi pobožno počastili grobove prvih apostolov, ampak so hodili po odpuščanje grehov. Ker pa niso vsi verniki imeli možnosti za tako dolga romanja, so se začele graditi 'domače' božje poti. Pri nas so najpomembnejša romarska središča Stara gora nad Čedadom, Sveta gora pri Gorici, Brezje, Ptujska gora ... Za vas smo pogledali, katere so najbolj znane in danes najbolj popularne evropske romarske poti, in če se že nimata iti namena spokorit za svoje grehe, jo mahnite na pot za rekreacijo in sprostitev, kar je zadnja leta posebej moderno.
St. Cuthbert's Way, Škotska–Anglija
Melrose–Holy Island Lindisfarne, 100 kilometrov, 5 dni
Pot svetega Cuthberta se imenuje po svetniku iz 7. stoletja, ki je deloval v teh krajih. Za časa svojega življenja je postal škof okraja in izjemno spoštovana oseba. Romanje poteka po čudoviti pokrajini ob škotsko-angleški meji od mesta Melrose do svetega otoka Lindifarne, kjer je škof pokopan. Več na http://www.stcuthbertsway.info.
Via Francigene, Švica
Pontarlier–Veliki sv. Bernard, 183 kilometrov, 10 dni
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Anglije prek Francije in Švice v Rim. Švicarski odsek poteka od francoskega mesta Pontalier, ki leži ob meji s Švico, do slovitega gorskega prelaza na meji z Italijo. Velja za eno najbolj slikovitih gorskih romarskih poti, nekaj časa pa pohodniku uživajo tudi v hoji ob Ženevskem jezeru. Več na http://www.viefrancigene.org
Via Podiensis, Francija
Le Puy-en-Velay–Saint-Jean-Pied-de-Port, 740 kilometrov, 30 dni
Via Podiensis je ena izmed štirih zgodovinskih Jakobovih poti v Franciji, ki se združijo in se nadaljujejo po isti poti do Santiaga. Pešpot pelje od mesteca Le Puy-en-Velay v Auvergni do Saint-Jean-Pied-de-Port v Pirenejih.
Via di Francesco, Italija
La Verna–Assisi,
180 kilometrov, 11 dni
Via di Francesco je del poti ki vodi v večno mesto Rim, ta del pa je posvečen Sv. Frančišku in njegovemu delu. Pot se konča pred njegovo baziliko v mestu Assisi v Umbriji. Več na http://www.viadifrancesco.it/
Via De La Plata, Španija
Sevilla–Astorga, 740 kilometrov, 36 dni
Če želite prehoditi Španijo od juga (Andaluzije) do severa (regija Leon), je Srebrna (Plata) pot kot nalašč za vas. Pot poteka čez zgodovinska mesta in kraje, iz Astorge pa pot lahko nadaljujete do Galicije in mesta Santiago de Compostela, ki je tudi cilj znamenite Jakobove poti. Več na http://santiago-compostela.net/via-de-la-plata/
Munchner Jakobsweg, Nemčija
Minchen–Lindau, 290 kilometrov, 15 dni
Nemška katoliška pot se začne v bavarski prestolnici Münchnu, konča pa na otoku ob Bodenskem jezeru, kjer se priključi romarskim potem proti Santiagu de Composteli v Španiji. Več na http://www.jakobswege-europa.de/wege/muenchner-jakobsweg.htm
Camino Frances, Španija
Saint-Jean-Pied-de-Port–Santiago de Compostela, 780 kilometrov, 31 dni
Francoska pot do Santiaga je najbolj priljubljena romarska pot v Evropi. Začne se v francoski vasici ob Pirenejih, konča pa se po 780 kilometrih in 31 dneh v Galiciji. Santiago je poleg Rima in Jeruzalema najbolj pomembna romarska katoliška pot zaradi legende, ki pravi, da je leta 813 pastir iz Galicije opazil zvezdo, ki je sijala samo na neko polje. Po ukazu škofa Teodomira je bilo mesto raziskano in odkrita je bila marmornata grobnica. Napis na kamnu je razodel, da gre za posmrtne ostanke Jakoba sina Zebedeja in Salome. Zato se romanje v Santiago imenuje tudi Jakobova pot. Več na https://caminoways.com/ways/french-way-camino-frances
Foto: Shutterstock
