Podzemne železnice – srca velikih mest - Potovanja

Ko se v velemestih ustavi podzemna železnica, na površju izbruhne kaos.

Ljudje se ne znajo več premikati. Velika mesta brez podzemnih železnic praktično ne bi preživela, saj se z njimi vozi največ meščanov. Podzemne imajo različna imena: v New Yorku jo imenujejo Subway, v Londonu Underground, v Parizu Metro, v Berlinu U-bahn ... V Ljubljani podzemne železnice verjetno ne bomo dočakali, za vas pa smo pogledali, kateri so tisti najbolj slavni in največji podzemni železniški sistemi na svetu.

Tokio, Japonska

Metro v Tokiu velja za najbolj točnega in hitrega na svetu. Sistem je tako natančen, da se odgovorni večkrat opravičijo za prehiter prihod vlaka kot pa za prepočasen. Prvo linijo podzemne so odprli leta 1927, danes pa je odprtih že 13 linij in 285 postaj. Po 304 kilometre dolgi progi dnevno opravijo okoli 8,5 milijona prevozov.

London, Anglija

Najstarejšo podzemno železnico na svetu ima London. Tam so pod zemljo začeli prevažati ljudi že leta 1863, in sicer s parno lokomotivo. Prva linija je bila dolga 4 kilometre in prvi dan se je z njo peljalo 40 tisoč Londončanov. Danes ima Underground 11 linij in 270 postaj. Skupna dolžina je daljša od 400 kilometrov, dnevno pa po njej potuje skoraj 5 milijonov potnikov.

Ali veste, čemu služi ročaj v avtu?

Pariz, Francija

Pariški metro je začel delovati leta 1900 in v tistih časih ga je zaznamovala secesijska arhitektura. Danes ima metro 16 linij, 303 postaje, skupna dolžina pa je 214 kilometrov. Dnevno s podzemno potuje preko 4 milijone ljudi. Métropolitain, kot mu tudi pravijo, je prav gotovo eden od simbolov Pariza.

Stockholm, Švedska

Prvo linijo podzemne železnice v švedskem glavnem mestu so odprli leta 1950. Danes ima mesto 7 linij in 100 postaj. Ker Stockholm leži na 14 otokih, je 53 postaj nad zemljo, 47 pa pod njo. Nekatere postaje so zelo globoko, tudi 70 metrov pod zemljo. Dnevno z njo potuje približno 900 tisoč potnikov, skupna dolžina prog je 106 kilometrov.

Budimpešta, Madžarska

Prva podzemna železnica v celinski Evropi je bila dokončana v Budimpešti, leta 1896, in sicer po samo dveh letih gradnje. To je bila tudi prva elektrificirana železnica na evropski celini. Danes ima podzemna 4 linije ter 52 postaj. Skupna dolžina proge je 38 kilometrov, dnevno pa prepelje več kot milijon potnikov.

Peking, Kitajska

Pekinška podzemna železnica velja za najbolj prometno na svetu, saj se dnevno z njo vozi 10 milijonov potnikov, kar letno nanese 3,65 milijarde prevozov. Podzemna ima 19 linij ter 345 postaj, skupna dolžina pa je 574 kilometrov. Začetki pekinškega metroja segajo v leta 1969, takrat je bila odprta prva linija. Do leta 2002 sta bili vzpostavljeni samo dve liniji, nato so Kitajci začeli graditi velikopotezno, kot znajo samo oni. Do leta 2020 nameravajo skupno dolžino podzemne povečati na 999 kilometrov.

New York, ZDA

Pravijo, da je Subway v New Yorku popolna slika človeštva, saj nikjer drugje ne moreš srečati toliko različnih ljudi, ki prihajajo iz vseh koncev sveta. Prvo linijo podzemne so postavili leta 1904, danes pa ima Veliko jabolko 36 linij s 472 postajami. Dnevno naredijo okoli 6 milijonov prevozov, skupna dolžina proge pa je skoraj 400 kilometrov.

Moskva, Rusija

Prvo podzemno progo so v Moskvi postavili v sovjetskih časih leta 1936. Danes ima podzemna 14 linij in 206 postaj, skupna dolžina prog pa je 339 kilometrov. Dnevno ima podzemna skoraj 7 milijonov potnikov. Veliko podzemnih postaj, ki so bile zgrajene za časa komunizma, so višek stalinistične ali social realistične umetnosti in so prava paša za oči.

Hongkong, Kitajska

MRT – kot imenujejo podzemno železnico v Hongkongu – je dolga 218 kilometrov in ima 159 postaj, dnevno pa se po njej vozi okoli 5 milijonov ljudi. Prvo linijo so naredili davnega leta 1910, zaradi nekdanje angleške kolonije pa so vsi napisi na podzemni tako v angleščini kot kitajščini.