Sredozemski otoki brez avtomobilskega hrupa

29. 4. 2018 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Sredozemski otoki brez avtomobilskega hrupa (foto: shutterstock)
shutterstock

Ste naveličani vožnje z avtomobilom, gneče na cesti in onesnaženega zraka ter si želite miren dopust brez kolon in trobljenja?

Preverili smo, na katerih manjših, a poseljenih turističnih otokih v Sredozemlju ni dovoljen cestni promet. Po njih se lahko gibamo le peš in s kolesi, nekje tudi z električnimi vozili, seveda pa vedno lahko izberete tudi čoln.

Marettimo, Italija

Marettimo je otok brez cestnega prometa, ki leži zahodno od Sicilije ter je eden izmed petih otokov Egadskega otočja. Majhen, a hribovit otok, na vrhu katerega je grad Monte Falcone (686 m), z malo turisti in okoli 700 domačini je kot nalašč za lenobno in mirno dopustovanje. Poleg ribištva se domačini ukvarjajo še z izkopavanjem belega apnenca. Otok je bogat tudi s številnimi avtohtonimi rastlinami, ki zaradi posebnega okolja
in dolgotrajne izolacije otoka uspevajo samo tu.

Otoki Princev, Turčija

Otočje, ki leži približno 15 kilometrov od Istanbula, sestavljajo 4 večji (Buyukada, Heybeliada, Burgazada in Kınalıada) in 5 manjših otokov. Na vseh otokih je prepovedan promet z motornimi
vozili, največji med njimi pa je Buyukada (Veliki otok), ki ima 5,46 km2 površine. Poleg številnih plaž so na otoku največje znamenitosti palača s samostanom, ki je bila zgrajena za časa bizantinskega cesarja Justina II. (520 – 578), grška pravoslavna cerkev, muslimanska mošeja ter številne vile istanbulskih bogatašev in pomembnežev. Na otoku živi približno sedem tisoč ljudi, ki hodijo po dnevnih opravkih s kolesi ali peš. Kot turist si lahko izposodite kolo, najamete kočijo s konjsko vprego ali pa se prevažate z ladjicami.

Hidra, Grčija

Grški otok v Saronskem morju (70 km južno od Aten) loči od Peloponeza le ozek preliv. Otok je že v antiki dobil ime Hydrea (grška beseda za vodo) po številnih vodnih izvirih na otoku. Hidra ima okoli 2000 prebivalcev, večinoma jih živi v istoimenskem naselju na otoku, nekaj pa v okoliških manjših zaselkih, preživljajo pa se v glavnem od turizma. Avtomobili na otoku niso dovoljeni, zato so edina motorna vozila mali tovornjaki za odvoz odpadkov. Transport namesto tega opravljajo s kolesi, z osli in vodnimi taksiji.

Île de Porquerolles, Francija

Otok je v Južni Franciji v Provansi (regija Provence-Alpes-Côte d'Azur) in je le nekaj kilometrov oddaljen od obale. Njegova površina je 12,54 km2 , število stalnih prebivalcev pa se giblje okoli številke 200. Večina otoka, na katerem ni avtomobilov, je od leta 1971 naravni park, ki je znan po svojem rastlinstvu, vinski trti in lepih plažah. Tujim turistom ta biser Mediterana ni dobro znan, tako da je večino dopustnikov na otoku Francozov. Še največ 'tujcev' privabi vsakoletni džez festival, imenovan Jazz à Porquerolles.

Silba, Hrvaška

Silba je otok v severnem Jadranu v bližini Lošinja. Njegova površina meri dobrih 15 km2. Otok je bil naseljen že v rimskih časih (Selbo), v 15. stoletju pa je prešel pod Benečane, ki so ga dali v zakup zadrskim fevdalnim družinam. Danes ima Silba okoli 270 stalnih prebivalcev, naselje pa je na srednjem ozkem delu otoka, tako da ima zahodno in vzhodno pristanišče. Otok, na katerem je prepovedan motorni promet, ima številne zalive in lepe peščene plaže. Najbolj znan simbol otoka je 11 metrov visoki opazovalni stolp Toreta, zgrajen okoli leta 1860. Poleg Silbe, na katerem ima vikend veliko Slovencev, ima Hrvaška še nekaj 'mirnih' otokov, kjer je prepovedan cestni promet: Zlarin, Susak, Unije, Krapanj, Lopud ...

Burano, Italija

Otok z vodnimi kanali leži na severnem koncu beneške lagune, približno 7 kilometrov od Benetk. Seveda Burano ni najbolj primeren za večdnevno dopustovanje, a je popoln za miren enodnevni izlet (v nasprotju z gnečo v slavnih Benetkah). Otok, ki slovi po čipkarstvu in svoji barvitosti, je majhen, tako da ga s postanki z lahkoto prehodite v nekaj urah. Najlažje se do njega pride iz pristanišča Treporti na Lido di Jesolo. V laguni je prav gotovo zanimiv tudi otok Murano, ki je svetovno znan po steklarstvu.

Foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord