Tasmanija – otok na koncu sveta, kjer rastejo jabolka in pride navdih

19. 11. 2012
Deli

V Tasmanijo je noga Evropejca prvič stopila 24. novembra leta 1642, torej letos Tasmanci praznujejo 370 let od 'svojega' odkritja.

Odkrijte Abela Tasmana

Abel Tasman se je rodil leta 1603 v bližini Groningema na Nizozemskem. Leta 1633 se je preselil v Džakarto v Indoneziji (nekoč Batavia) in tam raziskoval ozemlja za nizozemsko družbo Dutch East India.

Na raziskovalno pot se je iz Džakarte odpravil 14. avgusta 1642 ter z dvema majhnima ladjama odplul proti jugozahodu čez Indijski ocean, vse do Mauritiusa. Po enomesečnem postanku se je obrnil proti jugovzhodu ter po 46 dneh ugledal kopno.

V Tasmanijo je priplul 24. novembra leta 1642. Otok je poimenoval po sponzorju potovanja, guvernerju Antoniu van Diemenu.

V Tasmaniji se ni dolgo zadržal, saj je že 4. decembra odplul ter 13. decembra 1642 dosegel južni otok Nove Zelandije (prav tako prvi Evropejec). Nato je krenil proti severu, proti tihomorskim otokom, in kot prvi Evropejec pristal tako na Tonginih otokih kot na Fidžiju.

V Džakarto se je vrnil 15. junija 1643. Leta 1644 se je ponovno odpravil na pot in na dveh potovanjih s sodelavci kartiral velik del Avstralije in Nove Zelandije.

Po upokojitvi je ostal v Džakarti, kjer je umrl leta 1659.

Tasmanski aborigini

Prvi prebivalci Tasmanije so bili pred davnimi leti (pred 35.000 tisoč leti) že tasmanski aborigini. Ob nastanku prve evropske (britanske) kolonije leta 1803 je na otoku, v devetih etničnih skupinah, živelo od 5.000 do 10.000 domorodcev.

Do leta 1833 jih je zaradi neodpornosti proti evropskim boleznim, vojni s priseljenci in incestu ostalo samo še 300. Večino so jih preselili na Flinderjeve otoke. Zadnja polnokrvna tasmanska aboriginka, živeča na glavnem otoku, je umrla leta 1905.

Tasmanija

Tasmanija je bila pred 10.000 in več leti del avstralske celine, vendar jo je dviganje morske gladine odrezalo od Avstralije, tako da je zdaj oddaljena približno 250 kilometrov južno.

Po velikosti je 26. največji otok na svetu, ki meri 62.409 kvadratnih kilometrov (Slovenija 20.273 km²), obkroža pa ga 334 otokov.

Skoraj 40 odstotkov Tasmanije leži v naravnih rezervatih, parkih in krajih, ki so zaščiteni kot svetovna naravna dediščina. Ima nekaj več kot 500.000 prebivalcev in spada pod Avstralijo kot šesta zvezna država.

V Tasmaniji tako kot pri nas poznajo štiri letne čase – najtopleje je med decembrom in marcem, ko je povprečje od 17 do 23 stopinj Celzija. Najhladneje je med majem in avgustom, ko temperatura niha od 3 do 11 stopinj.

Tasmanijo krasijo edinstvena flora in favna, vinogradi, polja sivke, dobra morska hrana, lepi razgledi ter najčistejši zrak na svetu. Že oblika otoka je srčasta, domačini pa ji radi ljubkovalno rečejo 'otok navdiha'.

Tasmanija se deli na štiri geografska področja – severozahod s pristaniščem Davenport (trajektna povezava z Melbournom), severovzhod je poznan po čudovitih plažah in s snegom prekritimi gorskimi vršaci, jugozahod slovi po številnih rekah in pragozdovih ter jugovzhod, ki ima najstarejša naselja na otoku z glavnim mestom Hobart na čelu.

Hobart

Nedaleč stran od plantaž jabolk (Tasmanijo imenujejo tudi otok jabolk) je glavno mesto Hobart (približno 210.000 prebivalcev), za Sydneyjem drugo najstarejše mesto v Avstraliji.

Močan pridih morskega življenja in duh preteklosti daje Hobartu nekako evropski občutek. Nad njim se dviga gora Wellington, visoka 1.270 metrov.

Mesto so ustanovili leta 1804 kot prvo oporišče za izgnane kriminalce iz Anglije, Irske in Walesa. V mestu dominira kolonialna arhitektura, ki je obkrožena s številnimi parki in drevoredi lip, mesto pa je poznano kot eno najbolj ležernih na svetu. www.hobartcity.com

Tasmanski vragi

Spadajo v podrazred vrečarjev in so avstralski endemiti, danes pa živijo le še v Tasmaniji, saj so jih na avstralski celini izkoreninili dingi (avstralski divji psi). Dosežejo velikost majhnega psa, so čokati in mišičasti (težki od 9 do 12 kilogramov).

So največji mesojedi vrečarji in lahko ulovijo plen do velikosti majhnega kenguruja. Ime so dobili zaradi glasnega vreščanja, ki ga oddajajo med boji za hrano, značilne črne barve dlake in zaradi napadalne poze, v kateri so jasno vidni čekani.

Zanimivosti
  • Van Diemenov otok se je uradno preimenoval v Tasmanijo 1. januarja leta 1856, in sicer v čast prvemu evropskemu obiskovalcu Abelu Tasmanu.
  • Ob odkritju Nove Zelandije se je Tasmanova odprava zapletla v oboroženi spopad z domačini (Maori), kar je stalo življenja štiri njegove člane posadke, prav tako so bile žrtve na maorski strani.
  • Tasmanija predstavlja mejo med Indijskim in Tihim oceanom.
  • Med letoma 1803 in 1853 je bilo več kot 75.000 kaznjencev transportiranih v Tasmanijo.
  • Otok je od najsevernejše do najjužnejše točke dolg 364 kilometrov in 306 kilometrov od zahoda proti vzhodu.
  • Najbolj znani mali otoki okoli Tasmanije so Bruny, Hunter Islands, King Island in Macquarie.
  • Tasmanija ima več kot tisoč gorskih vršacev. Najvišja gora Mt. Ossa je visoka 1.617 metrov.
Kaj je fino početi v Tasmaniji? 
  • Izlet na vrh 1.270 metrov visoke gore Mt. Wellington, od koder je neverjeten razgled.
  • Obisk najstarejše avstralske pivovarne Cascade (1832).
  • Obisk priljubljenega Salamanca Marketa, vsako soboto.
  • Sprehod po eni izmed 10 najlepših plaž na svetu – Wineglass Bay.
  • Igranje golfa med ovcami na najstarejšem avstralskem golfišču Ratho v Bothwellu.
  • Obisk Hobarta med božičem in novim letom, ogled tekmovanja v jadranju med Sydneyjem in Hobartom.
  • Port Arthur – zgodovinska točka.
  • Tasmanian Devil Park, kjer boste poleg drugih divjih živali priča samemu simbolu tega otoka, edinstvenemu tasmanskemu vragu.
  • Maria Island – majhen otok, narodni park.
  • The Nut – zgodovinski Stanley in 152-metrski vulkan
  • Cradle Mountain, narodni park Lake St. Claire. Pokrajina ledeniškega nastanka, kar je redkost v Avstraliji; tu je neokrnjena in neukročena narava na dlani. Ponos Tasmanije je gora Cradle z jezerom Dove. Ti spektakularni razgledi so dostopni bolj drznim pohodnikom, kot tudi tistim, ki raje opazujejo iz varnega vozila.
  • Franklin, narodni park Gordon Wild Rivers. Potovanje z ladjo po reki in ogled 2000 let starega drevesa.
  • Bass Straight Islands – King Island in Flinders Island. Čudoviti kraji in izjemno dobra hrana.

www.australasia.si

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ