Več kot 800-letna tradicija na Škalskih vinorodnih gričih

24. 8. 2018 | Vir: liza.aktivni.si
Deli
Več kot 800-letna tradicija  na Škalskih vinorodnih gričih (foto: Matic Kremžar)
Matic Kremžar

Konjiško vinogradništvo, ki ima že več kot 800-letno tradicijo (potrjena je v pisnih virih francoskega reda kartuzijanov iz Žičke kartuzije 1164) ima za to tudi odlično ozadje, saj so vinograde imeli na odličnih legah v Škalcah, kjer danes na 80 ha podjetje Zlati grič prideluje grozdje izbranih vinskih sort, tehnologija pridelave pa temelji na minimalnih obremenitvah trte in na okolju prijazni predelavi.

Karakter vin Zlatega griča zaznamuje dejstvo, da trte večinoma rastejo na srednje težki peščeno-glinasti ilovici, k značilnemu tipu vin pa prispeva tudi krajevna klima z obilo sončnih dni, svoj pečat daje tudi mešanica alpskega in panonskega podnebja pod obronki mogočnega Pohorja in Konjiške gore.

Klet predstavlja tehnološko in arhitektonsko enega najmodernejših tovrstnih objektov v tem delu Evrope. Sam objekt je velik 3.500 m2 s kapaciteto 1,3 milijona litrov. V celoti je vkopan v zemljo, strehe pa zatravljene in zasajene. V naravi so vidni le posamezni fasadni elementi, ki se izvirno vključujejo v obstoječi ambient vinogradniške krajine.

Kompleks med drugim zajema tudi kleti z vinsko posodo ter proizvodni del z upravo in garažami.

Povsem blizu vinske kleti kraljuje vinogradniški dvorec iz 15. stoletja, ki je tudi kulturni spomenik in ima tri apartmaje s čudovitim pogledom na vinograde in golf igrišče.

Vina se predelujejo le iz grozdja lastnih vinogradov, ki se razprostirajo na 80 hektarjih vinorodne lege Škalc. Tako imajo popoln nadzor nad predelavo in kakovostjo grozdja v vinogradu in pozneje nad negovanjem vina v vinski kleti. Trgatev poteka ročno, iz vinograda do vinske kleti grozdje transportirajo samo v posebnih posodah, v kateri je do 20 kg grozdja.

Gostilna Grič je kar sredi Škalskih vinogradov in s terase omogoča lep panoramski pogled na vinorodne griče, Pohorje in Dravinjsko dolino. Okusno, domiselno pripravljeno hrano dopolnjujejo z vini iz njihove kleti.

S tem, da skrbijo za posebne pogoje pri transportu in obiranju grozdja, preprečijo neželeno maceracijo, oksidacijo in morebitno prehitro alkoholno fermentacijo transportiranega grozdja. 80 odstotkov donegovanih vin je bele barve, preostalo pa predstavlja modra frankinja. Bela vina donegujemo v kakovostna (70 %) in vrhunska (30 %). Ta vina odlikuje svežina, aromatičnost, polnost in harmonija. Rdeča vina so zelo sadna, suha, pitna in sveža. Nega vin poteka klasično, naravno, s čim manj posegi, pustijo jih zoreti toliko časa, da so v njih kar najbolj izražene značilnosti, ki so dane od narave.
Večino donegovanih vin stekleničijo na avtomatski polnilni liniji (gravitacijsko polnjenje vina, do 2000 steklenic na uro). Tudi oprema steklenic, pakiranje skladiščenje ter distribucija potekata v vinski kleti.

Pritličje Gastuža je že od leta 1467 bilo del Žičke kartuzije, ki velja za kulturno dediščino. V Gastužu so popotnikom točili samostansko vino, danes pa šteje za najstarejšo gostilno na Slovenskem. V obokanih kleteh kartuzijanskega samostana Žiče, ki ga je ustanovil mejni grof Otokar v 12. stoletju, zori 60.000 steklenic bele in rosé penine s podpisom podjetja Zlati grič.
Tudi za penino veljajo enaki pogoji trgatve, stiskanja in nege osnovnega vina kot za belo konjiško penino. Sekundarna fermentacija vina poteka v steklenicah. Pustijo jo zoreti na kvasovkah najmanj leto dni. Osnovno vino daje tej penini izrazito sadno aromo, svežino, zaradi rastišča trte pa tudi lepo nežno mineralno noto.

Fotografije: Matic Kremžar 

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"