10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Stvari, ki jih starši ne počnejo (dovolj pogosto), a bi jih morali

Stvari, ki jih starši ne počnejo (dovolj pogosto), a bi jih morali (foto: Profimedia) Profimedia
13. 3. 2019

Svet danes obvladujeta tehnologija in pritiski, kot so, kako povečati otrokove možnosti šolanja. Morda je napočil čas, da si zastavimo vprašanja ...

  • Kaj, če bi otroci raje opazovali ptice, namesto da na svojih tablicah igrajo igrico Angry Birds?
  • Kaj, če bi več otrok v vrtcih dejansko urejalo svoje vrtove?
  • Kaj, če bi več šol podaljšalo glavni odmor, namesto da pomnožujejo število učnih ur in nacionalnih preverjanj znanja?
  • Kaj, če bi več otrokom, ki se upirajo, dovolili iti ven?

Otroke bi morali spodbujati k igri, učenju in preživljanju časa v naravi

Igra je pri mlajših otrocih kot poligon za učenje, a otroci in starši tega ključnega vira kljub temu ne izkoriščajo dovolj. Če že kaj, sproščeno igro – naj bo tista na prostem ali notranja – kvečjemu krajšajo.

Igra pa ni pomembna le za otroke, temveč predstavlja ključni del tistega, zaradi česar smo kot ljudje tako bistri, pravi Alison Gopnik, profesorica psihologije in predavateljica filozofije na univerzi v Kaliforniji v Berkleyju.

Vse preveč malih učencev se ne igra na prostem – na plaži, v parku, v gozdu, v dežju oziroma snegu. Preprosto igro je nadomestila oblika zgodnjega izobraževanja, sestavljenega iz učenja črk in ogromno časa, preživetega pred ekranom. Prepogosto se pozablja na prednosti igre s prijatelji, domišljije in raziskovanja.

Opuščanje igre na prostem pa deloma prispeva tudi k naraščujoči prekomerni teži med otroki.

Narava bi morala predstavljati neločljiv del otrokovega vsakdanjika

"Narava ne bi smela biti abstrakten koncept, o katerem se otroci učijo, temveč bi morala predstavljati neločljiv del njihovega vsakdanjika. Tudi čas, preživet v naravi, je ključen pri vzgoji otrok. Med drugim jih lahko vzpodbuja k boljši ekološki zavednosti, pripomore pa tudi k duševnem in fizičnem zdravju. In ja, tudi umazanija je zdrava: vsebuje mikrob, ki izboljšuje kognitivne funkcije, kot npr. učenje," meni Linda Åkeson McGurk, švedsko-ameriška novinarka.

O tem piše v svoji knjigi There's No Such Thing as Bad Weather: A Scandinavian Mom's Secrets for Raising Healthy, Resilient, and Confident Kids (from Friluftsliv to Hygge).  McGurkova priporoča in hkrati ponuja trdne dokaze za to, da je igra na prostem ključna za otrokov razvoj. Pravi: "V nasprotju z ameriškim mišljenjem, se večina švedskih staršev boji, da jih bodo označili za »slabe starše«, če dojenčki in otroci vsak dan ne bodo na svežem zraku."

Ni slabega vremena torej, so samo slaba oblačila.

Vreme sprejmite takšno, kot je. Pustite otroku, da se med igro na prostem zdivja in umaže.

In že v zgodnjem obdobju, ko je otrok še dojenček, naj bo dnevno preživljanje časa na prostem prioriteta, ker bo to tako že zgodaj postalo del njegovega vsakdana

Več: Skandinavski nasveti za starše: 6 prijemov, ki jih je vredno uvesti 

Za konec še raziskava:

Raziskava, objavljena v reviji Pediatrics, je razkrila, da kar 77 odstotkov otrok, mlajših od dveh let, pri igri, gledanju videov in drugih dejavnostih vsakodnevno uporablja mobilno napravo, druga raziskava z naslovom "Izpostavljenost in uporaba mobilnih medijskih naprav pri mlajših otrocih" pa je pokazala, da ima četrtina otrok, mlajših od pet let, lastno tablico, ki jo ponavadi uporabljajo 'brez vsakšnega nadzora oziroma pomoči staršev'.

Preberite tudi:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri