To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Telo in identiteta: Problem sodobne zahodne družbe

11. 3. 2011

S civilizacijskim in ekonomskim razvojem sodobne zahodne družbe, ki napreduje skladno z rastjo priljubljenosti posameznih oblik športa za širše množice, se je že v prejšnjem desetletju ukvarjal poljski raziskovalec dr. Piotr Rymarczyk.

V izsledkih objavljenih raziskav je opažen porast zanimanja za nekatere športne zvrsti in aktivnosti pri posameznih družbenih kategorijah oziroma skupinah, ki v preteklosti niso bile prisotne.

Prvi del članka posvečam splošni predstavitvi tematike ter pojasnitvi prej omenjene družbene širitve športa in njegovih zvrsti (tudi v najbolj razvitih/bogatih predelih sveta). V drugem delu pa razkrivam trenutno prisotnost problema in razvoj kulta telesne samopodobe na naših tleh. S člankom podajam nekakšen skupek mnenj o korelaciji med telesom in njegovo manifestacijo ter današnjo družbo, ki je očitno zasičena s sodobno sociološko teorijo.

Teoretiki pogosto trdijo, da so sodobne zahodne družbe vedno bolj hedonistično in estetsko usmerjene, še posebej k čutnim užitkom in telesni lepoti. Dr. Rymarczyk navaja, da se v današnjem času neprimerljiva količina časa namenja doseganju mladostnega in postavnega izgleda.

Sociologi in filozofi izpostavljajo, da zgoraj omenjena usmerjenost sodobne družbe ni le posledica naravnih človeških teženj, ki so bile v preteklosti zapostavljene.

Hedonistične in estetske vrednote so bile v preteklosti relativno malo in slabo zastopane v družbi, to pa se je v zadnjih dveh desetletjih drastično spremenilo. Sedaj ne le da je ljudem dovoljeno te vrednote prakticirati v vsakdanjem življenju, še več, čutijo, da je to celo pričakovano in spodbujano. To pomeni, da ljudje usmerjajo svoja življenja vse bolj k izkušanju čutnih občutkov in hkrati k izboljšanju, ohranjanju in predstavljanju svojih teles. Takšno vedenje jim omogoča družbeno sprejemljivost in jih opremlja z neko povsem novo, ne nujno avtentično identiteto.

Teoretiki so med iskanjem razlage za nastal fenomen telesa in identitete v družbi ponudili nekaj možnih dejavnikov, in sicer:

  • Gospodarstvo je vse bolj usmerjeno k proizvajanju dobrin, ki ne zadostijo osnovnih bioloških potreb modernega človeka, ampak so usmerjene k lagodnosti. Sedaj niso dovolj le dobri in kvalitetni delavci oziroma proizvajalci, potrebujemo tudi zagrizene in zveste potrošnike.
  • Napredek modernizacije je povezan s slabenjem normativnih sistemov, ki so upravljali življenja ljudi do zdaj. To stanje privede ljudi k lastni primerjavi z vedenjskimi vzorci promoviranimi s strani splošne javnosti. In ta primerjava je olajšana z dejstvom, da vse kar promovira splošna javnost, v našem primeru so to čutni užitki, estetika telesa ipd., izgleda resnično, otipljivo in skrajno pomembno v danem trenutku, pa četudi v povsem netransparentnih okoliščinah.
  • Telo nam v veliki meri služi kot nekakšno sredstvo za dosego užitka. In uspešna uporaba tega sredstva je postala sinonim za osebno izpolnitev posameznikovih dolžnosti do samega sebe. Družbeno poveličevanje čutnih užitkov je vidno v dodani vrednosti estetskim vrednotam. In ker je lahko lepota, tu mislim predvsem na lepoto telesa, pomemben vir razveseljivih ugodnih občutkov, je lahko hkrati tudi vir osebnega zadovoljstva, ki se potencira kot uspeh, tako v privatnem življenju, kot tudi na delovnem področju. Pri slednjem je ta vpliv še posebno velik saj različna delovna področja, pa naj bo to delo z ljudmi (delo v strežbi, medijih, ipd.), kjer je predstavitev privlačne telesne podobe eden ključnih dejavnikov uspešnosti, ali na drugi strani delo v pisarni, z računalniki, kjer je sam vidik telesne podobe kot dejavnik  uspešnosti na delovnem področju, mogoče malo zreduciran.
  • Lepo telo postaja v družbi tudi vse vidnejši pokazatelj statusa. Telesna podoba se pojavlja kot gradnik podobe posameznika, kar je v zadnjem času še bolj poudarjeno saj sodobna znanost in tehnologija omogočata vdor raznoraznih sredstev s katerimi posameznik lahko nadzoruje svoje telo in ga prilagodi svojim željam in potrebam (tu mislim predvsem na dovoljena in nedovoljena sredstva, ki se koristijo kot pomagala pri hujšanju, pridobivanju mišične mase ali ohranjanju splošne vzdržljivosti). Kot primer lahko navedemo bogati zahod, kjer tendenca, ki se zadnje čase pojavlja narekuje, da je telo vidno kot entiteta v procesu nastajanja; kot nekakšen projekt na katerem je potrebno delati in ga graditi kot sestavni del osebne identitete.
  • Izpostavljen je tudi vpliv popularnega družbenega življenjskega sloga. Le ti tvorijo pomemben vir vzorcev, ki oblikujejo vsakodnevno življenje z uporabo hedonistične retorike. To lahko pojasnimo z dejstvom, da se v situaciji, ko hedonizem postane družbena dolžnost in temelj identitete vsakršno doživljanje pristnih osebnih užitkov nadomesti z vedenji, ki  jih kot sprejemljiva določa družba.

Vse do sedaj omenjene predpostavke o položaju telesne podobe v sodobni družbi nam nudijo izčrpno razlago rastoče popularnosti športa, kateremu je težko določiti meje pa naj si bodo to starostne, družbene, socialne, ekonomske ali kakorkoli znotraj tega konteksta. Nesporno je, da je šport kot množični pojav že postal nekakšna stalnica kar se tiče zadovoljevanja posameznikovih potreb. Očitna je tudi njegova vloga pri raznih aktivnostih, ki so diktirane s strani vedno-prisotnega hedonizma, popularnega družabnega življenja ter muh enodnevnic, ki se neprestano pojavljajo v naši družbi. Mnogi avtorji tudi navajajo, da je lik, ki v današnji zahodni 'športni' družbi pridobiva na popularnosti tak, ki se konstantno spreminja oziroma prilagaja v upanju, da bi sledil modnim trendom. Nesporno je tudi, da pomembno vlogo igrajo oblike fizičnih aktivnosti, ki so podvzete z namenom, da bi posameznik svoje telo prilagodil osebnim ali družbenim potrebam.

Lahko tudi trdimo, da je šport postal, poleg diet in plastičnih operacij, tretja manifestacija aktualne ideje o spreminjajočem se telesu.

Sociološke teorije bi lahko bile obetajoč vir predpostavk o razlogih za prisostvovanje v množičnih in družbeno popularnih športih. Navsezadnje pa lahko natančen odgovor na vprašanje, če so vse navedene domneve resnične, dobimo le z natančnimi empiričnimi raziskavami, katerih rezultati bi bili ločeni glede na družbeni kontekst iz katerega so bili pridobljeni.

Mario Sambolec, Dr. Feelgood, strokovnjak na področju prehrane in trener z licencama NSCA – CSCS (Certified Strength and Conditioning Specialist) in FZS (Fitnes Zveza Slovenije), foto: Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri