Nič nas bolj ne spodbudi kot trepljanje po ramenih ali pa trden stisk roke. Je res?
Vsi poznamo občutek, ko imamo pred sabo ogromno dela in se nam zdi, da mu ni konca ne kraja. V trenutkih, ko smo zasuti s celim kupom opravil, se pogosto zgodi, da vedno težje ostajamo osredotočeni na tisto, kar pravzaprav počnemo. Misli nam bolj in bolj skačejo 'v opravke', ki so še pred nami. To je na videz neizogibno.
Objem, ki je rešil življenje
Dvojčici Kyrie in Brielle Jackson sta se rodili 17. oktobra 1995 v Worcestru v ZDA – 12 tednov prezgodaj. Vsako deklico so položili v svoj inkubator. Zdravniki so predvidevali, da Kyrie ne bo preživela.
Nekaj dni po rojstvu je začela močno kričati tudi Brielle in postajala modra v obraz. Neka medicinska sestra se je domislila, da bi bili dvojčici v enem inkubatorju – čeprav je bilo to proti pravilom bolnišnice.
In je delovalo: kričeča Brielle se je takoj pomirila. In ne samo to – objela je svojo sestro. V naslednjih tednih se je izboljšalo zdravstveno stanje obeh. Preživeli sta in sta danes zdravi ko dren.
Na fotografiji: Kyrie in Brielle sta danes stari 20 let. Fotografija obeh v inkubatorju je obkrožila ves svet.
Stiskanje osrečuje!
Nič nas bolj ne spodbudi kot trepljanje po ramenih ali pa trden stisk roke. Komaj kaj pa bolj pomaga od objema.
Čut za dotik je namreč osnova za našo celotno telesno zaznavo. Koža ni le največje, temveč je tudi najbolj raznoliko čutilo. Na stotisoče živčnih celic že ob najmanjšem pritisku to informacijo takoj prenese v možgane.
Dotiki gredo tako res dobesedno pod kožo. Lahko zapremo oči in si zatisnemo ušesa. Čuta za dotik pa ne moremo izklopiti – strokovnjaki ocenjujejo, da 800 milijonov receptorjev za dotik ves čas javlja, ali nas kaj boli, ali nam je toplo ali hladno in ali se dobro počutimo v svoji koži. In ko se nas nekdo 'dotakne', to ni le dotik od zunaj. Od zunaj takrat nekaj prodre navznoter. Zato kožo drugih vedno občutimo mehkejšo od svoje.
In zato ne bi nikoli preživeli brez dotikov – danes vemo, da dojenčki brez telesnega stika umrejo. Veliko mamic intuitivno boža svoje otroke in ti se pogosto takoj pomirijo.
Objemanje je zdravo
Študije dokazujejo, da tudi pozneje v življenju občutimo manj bolečine, takoj ko nas za roko prime ljubljena oseba. Telo takrat izloča dopamin in oksitocin, ki spodbujata dobro počutje.
Toda telesni dotik pomaga tudi pri tem, da ostanemo zdravi. Če se nas kdo dotakne, se okrepi imunski sistem telesa, zavre pa se izločanje hormona kortizola.
Objemanje celo osrečuje: pari, ki se veliko poljubljajo in crkljajo, so po številnih raziskavah trikrat srečnejši v odnosu kot pari, ki se manj stiskajo.
Premalo dotikanja
Skrajni čas torej za več objemanja. V modernem času pa je ravno tega premalo. Dotike pogrešajo tako starejši kot tudi mlajši. Vse več je komuniciranja po spletu in vedno manj telesnih dotikov.
Zato ne pozabite: tudi če ljubljeno osebo vidite nekajkrat na dan, ne pozabite na blagodejen objem!
Brezplačno stiskanje
Avstralec Juan Mann je leta 2004 začel z akcijo Free Hugs (brezplačni objemi). Z napisom se je postavil v cono za pešce – in vsak ga je lahko objel. Zamisel je v tem času postala kultna, povzeli pa so jo po vsem svetu. Nedavno tudi po napadih v Parizu, in sicer kot znak boja proti terorizmu.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
