Ko sem se kot otrok podil okoli hiše, si nisem znal predstavljati, da bodo 30 let pozneje naredili 'tekanju' namenjeno napravo, ki bo stala kot soliden rabljen avto, in boš lahko na njej gledal televizijo, nastavljal naklonino in temperaturo, ob tem pa ti bo izračunala tvoj srčni utrip, korak, tempo …
V svoji mladosti sem treniral ogromno športov. Skoraj vse tiste, ki sem jih glede na lokacijo lahko. Za trening smo uporabljali medicinke, stopnice ali pa smo 'štuporamo' nadeli kar kolega. Moram reči, da je bilo kar zabavno.
Danes je drugače. Vsak sodobnejši fitnes center ima v svoji ponudbi ogromno naprav, ki so tehnološko dovršene in omogočajo zelo varen način treninga ene ali dveh mišičnih skupin naenkrat.
Omogočajo trening posameznih skupin ne glede na telesno pripravljenost, stopnjo izkušenosti ali predznanja. Tako je videti vse v najlepšem redu, kajne?
No, ja … Odvisno, s čim se ukvarjate. Če fitnes center obiskujete zato, da se malo okrepite, mogoče izgubite kakšen kilogram, potem je res vse v redu.
Če pa ima vaš obisk v fitnesu neki poseben namen, kot na primer priprava za specifično športno panogo, pa imate težavo.
V športu šteje le tista moč, ki jo je športnik sposoben razviti pri sami športni panogi, tista, ki jo je sposoben razviti v nekih drugih okoliščinah, pri športni tehniki ni bistvenega pomena.
Funkcija je tako rekoč namen
Zato moramo trenirati funkcionalno, čim bolj podobno vaši športni disciplini.
Naj napišem drugače. Če osnovnošolec v petek piše pri matematiki poštevanko, mu zelo malo koristi, če od ponedeljka naprej vsak dan pridno vadi geometrijo. Zelo podobno je pri treningu.
Da bi razumeli težavo priprave športnika na fitnes trenažerju, se moramo vprašati tri preprosta vprašanja.
Recimo jim 'trikrat koliko':
1. Koliko športnih panog se izvaja sede?
Hm ... Kolesarjenje in veslanje. Ta trenutek mi samo to pade na pamet. Torej, skoraj nobena.
2. Koliko športov se izvaja v okoliščinah, kjer stabilnost in ravnotežje ne bi bila motena z zunanjimi dejavniki?
Odgovor je, nobena športna panoga. Pri skoraj vseh športih je bistveno ohraniti ravnotežje zaradi vseh mogočih motenj iz okolice in zagotoviti ustrezen položaj za met, udarec, zavoj, skok, sunek, zamah, strel ali kakšen drug gibalni cilj.
3. Pri koliko športnih panogah je tehnika takšna, da se gib izvaja naenkrat le v enem sklepu oziroma pri tem sodeluje le ena mišična skupina, pri tem pa so preostale mišice sproščene?
Ni težko ugotoviti, da je odgovor zopet – v nobeni.
To so torej trije razlogi, ki nam povedo, zakaj večina treningov, ki temeljijo le na fitnes napravah za športnike, ni primernih kot temeljni trening in niso v skladu z definicijo funkcionalnega treninga.
V čem je bistvo težave?
Vsak športnik je že slišal besede, kot so biceps triceps, trapecius, kvadriceps. Gre namreč za imena večjih mišic, ki so odgovorne za premikanje ekstremitet in s treningom se trudimo mišice napraviti močnejše, bolj vzdržljive, eksplozivnejše …
Vendar pa je stvar nekoliko bolj zapletena. Poleg teh večjih mišic pri vsakem gibu sodeluje še ogromno manjših, ki imajo zelo pomembno nalogo. Te manjše mišice imenujmo po njihovi funkciji, torej stabilizatorji.
Stabilizatorji so zelo pomembna skupina manjših mišic okoli sklepov, ki omogočajo, da lahko večja mišica poskrbi za gib. Zanemarjanje stabilizatorjev nam zna nakopati težave.
Prestavljajte si, da želite iz svojega serijskega avtomobila narediti dirkalni športni avto. Verjetno bo treba pod pokrov motorja nekako 'stlačiti' nekaj dodatnih konjev. Vendar če ne boste poskrbeli za ojačitve podvozja in podobne modifikacije, se vam kaj kmalu lahko zgodi, da se bodo zaradi večje moči motorja zvili, potrgali in uničili sestavni deli avtomobila, ki niso posebej prilagojeni za močnejši motor.
Zelo podobno se dogaja pri športnikih. Lahko bi rekli, da stabilizatorje krepimo pri vseh tistih vajah, pri katerih se moramo potruditi še za to, da obdržimo ravnotežje. To so vaje z utežmi, ročkami, z lastno težo v vseh možnih oblikah. Vaje na fitnes napravah pa stabilizatorje večinoma sistematično zapostavljajo.
Zato so športniki, ki večino vadbe opravijo na fitnes trenažerjih pogosteje poškodovani, saj njihovi sklepi niso razvili stabilizacije v sorazmerju s preostalimi mišicami, na katerih pa je z vadbo na fitnes trenažerjih bilo poskrbljeno.
Slika pa postane še bolj alarmantna, če upoštevamo še dva dejavnika, ki sta ključnega pomena, ko ugotavljamo, zakaj je v zadnjih nekaj letih kljub razvoju tehnike in preventive toliko poškodb.
1. dejavnik
Mlad športnik, na primer nogometaš, se po koncu treninga uredi in si na pričesko da še nekaj gela. To, jasno, naredi zato, ker želi bolje izgledati. To sodi k moderni predstavi oziroma športnemu videzu, zraven pa jasno spada tudi športna postava. Kakšna pa je športna postava?
Če se nekdo profesionalno ali polprofesionalno ukvarja s športom, svojo športno postavo brez dvoma že ima, vendar se poleg tega 'spodobi' imeti malo večje bicepse, bolj izražene rame, mogoče malo večje in bolje oblikovane prsi …
V želji ustrezati temu idealu pa je posledica, da je ogromno športnikov nekoliko pretežkih glede na optimalne potrebe svoje športne panoge.
Spomnimo se tiste fizikalne formule, ki govori o sili, ki je produkt mase in pospeška. Pomislimo torej, kaj se zgodi, ko 10 oziroma 20 odstotkov večjo telesno maso množimo s pospeškom.
2. dejavnik
Danes lahko v skoraj vsaki trgovini kupimo copate, ki so posebej namenjeni tenisu, teku po gozdu, za tiste s proniranimi stopali, za v telovadnico itd. Tako za vsako podlago zagotavljajo najboljši oprijem. Sedaj pa pomislite, kdaj ste prvič slišali za umetno travo. Mislim tisto na nogometnem igrišču. Tudi ta se je zgodila v zadnjih desetletjih.
Razvoj materialov je povzročil tudi razvoj opreme za šport. S tem mislim podlage in drugo športno opremo. Posledica boljše tehnologije je boljši 'performance'. Vendar ima boljše trenje oziroma boljši oprijem lahko tudi negativen predznak, sploh če ga upoštevamo v kombinaciji z obema zgornjima dejavnikoma.
Imamo torej glavne spremenljivke enačbe. Večja telesna masa, zanemarjeni stabilizatorji, boljši materiali, ki se ne strgajo, zdrsnejo, zlomijo in rezultat je …
Rezultat je najpogosteje tisto, česar se športniki najbolj bojijo. Strgane tetive, vezi, zlomi, izpahi oziroma z eno besedo – poškodbe. Nekaj, na kar bi lahko s pravim načinom treninga vplivali. Mogoče je rešitev za marsikoga zelo preprosta. Namesto na trening v moderen fitnes, na stopnice, stadion ali na staro dobro trimstezo.
Fitnes naprave imajo nezamenljivo vlogo pri vadbi manj zahtevne populacije. Omogočajo na varen trening, pri tem pa ni treba imeti veliko znanja.
Za vadbo na trenažerjih ni potreben osebni trener, razen če si želite nekoga, ki vam bo štel ponovitve.
Za tiste z resnejšimi cilji pa ne bi bilo neumno ubrati drugačno pot. Treba je sprejeti, da vse tiste stvari izpred 30 let le niso bile tako slabe in bi jih še vedno lahko upoštevali.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
