S križem je lahko križ

Kar štirje od petih ljudi v razvitem svetu bodo vsaj enkrat v življenju potožili, da jih boli v križu. Vendar poglejmo na to težavo s svetle plati: večino težav, ki nam jih povzroči, lahko z ustreznimi in pravočas­nimi preventivnimi ukrepi preprečimo. V redkejših primerih, kjer je preventiva neuspešna oziroma ne zadošča, bo pomagalo preprosto zdravljenje doma ? počitek, protibolečinska in protivnet­na zdravila, postopno razgibavanje in normalizacija mehanike gibanja. In v nekaj tednih boste pripravljeni na nove izzive.

Vzroki

Hrbet je kompleksna struktura, čvrsta in hkrati krhka. Sestav­­­ljajo jo kosti, mišice, vezi, kite in medvretenčne ploščice ali diski. Bolečine v hrbtu so lahko posledica motenega delovanja ali poš­kodbe česarkoli od naštetega, lahko pa se zgodi, da je pri nekaterih bolnikih, ki imajo težave s hrbtom, prav vse v najlepšem redu, vse strukture so nepoškodovane in delujejo povsem nemoteno, bolečina pa še kar vztraja. Ja, medicina ni bila in nikoli ne bo 100-odstotna.

Dejavniki, ki povečujejo tveganje, da boste utrpeli bolečino v spodnjem delu hrbta, so naslednji: kajenje, debelost, starost, žen­­­ski spol, fizično naporno delo, sedeče delo, stresna služba, anksioznost in depresija.

Nateg

Pa ne tisti, da vas jaz malo … Največkrat je bolečina v hrbtu posledica čezmerno nategnjenih oziroma pretegnjenih mišic ali vezi ali kar obojih. Do tega lahko pride bodisi zaradi neprimernega dvigovanja težkih bremen bodisi zaradi nenadnega nepravilnega giba.

Tudi mišični krč, ki je pravzaprav skrajšanje mišice, je lahko vzrok za bolečine v hrbtu.

Kdaj k zdravniku?

V večini primerov bolečina v hrbtu postopno izzveni ob počitku in med samozdravljenjem. Bolečina, sicer manj intenzivna, lahko vztraja tudi več tednov, vendar kadar se odločite za domačo oskrbo, mora priti najmanj do rahlega izboljšanja v treh dneh (72 urah). Če v tem času bolečina ne popusti vsaj malo, pojdite nujno k zdravniku!

V redkejših primerih je bolečina v križu znak, da gre za resno težavo. Nikar ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, kadar:

Š je bolečina v hrbtu ves čas prisotna in močna, zlasti če je hujša ponoči ali ko ležite,

Š bolečina seva navzdol po eni ali obeh nogah, zlasti če se razširi pod koleno,

Š bolečino spremlja šibkost, izguba občutka ali mravljinčenje po spodnjih okončinah,

Š pride tudi do težav z odvajanjem vode in blata,

Š je bolečina povezana z bolečino v trebuhu ali s povišano telesno temperaturo,

Š je bolečina posledica padca, udarca v hrbet ali kakršnekoli poškodbe,

Š bolečino spremlja nepojasnjeno hujšanje.

Zdravnika obiščite tudi, če čutite bolečino v križu prvič in ste stari več kot 50 let, če ste že imeli kakšno rakavo obolenje, osteoporozo, če jemljete steroidna zdravila (ali pripravke! ) ali če uživate več alkohola, kot je priporočljivo za vaše zdravje.

Diagnostika

V večini primerov za potrditev bolečine v hrbtu niso potrebni posebni testi. Vendar če že pridete k zdravniku, bo ta natančno pregledal vaš hrbet in ocenil, kako lahko oziroma težko sedite, stojite, hodite in dvigujete nogi. Pogosto je del pregleda tudi preizkus moči mišic in preizkus refleksov z gumijastim kladivcem. S tem zdravnik ugotovi, od kod bolečina izvira, koliko gibanja vam dopušča, ali gre za mišične krče in podobno. Prav tako lahko zdravnik s pregledom ugotovi, ali ni mogoče za bolečino kriva katera izmed resnejših težav.

Kadar pregled ne pove dovolj, ali obstaja sum, da bi lahko šlo za bolečino, ki je posledica tumorja, zloma, okužbe ali katerega drugega specifičnega in potencialno nevarnega stanja, se bo zdravnik odločil za nadaljnje diagnostične preiskave, kot so:

RTG-slikanje.

Slike pokažejo okostje, more­­bitne zlome in spremembe na sklepih (artritis), zaradi narave RTG-žarkov pa na njih ne bodo vidne nepravilnosti mehkih tkiv, to je hrbtenjače, mišic, živcev ali medvretenčnih ploščic.

Magnetna resonanca (MRI) in računalniška tomografija (CT).

S takimi preiskavami je mogoče odkriti okvarjene medvretenčne ploščice (HD), kostne nepravilnosti ter okvare mehkih tkiv, torej mišic, tetiv, živcev, vezi in krvnih žil.

Scintigrafija.

Je preiskava, ki jo zdravnik opravi redkeje, in sicer takrat, kadar sumi, da gre za kostni tumor ali kompresijske zlome, ki so posledica osteoporoze. Pri tej preiskavi vam bodo v žilo vbrizgali zelo majhno količino radioaktivnega kontrastnega sredstva. Ta označevalec se bo nabral v spremenjeni kosti in omogočil zdravniku, da težavo natančno locira in identificira.

Elektromiografija (EMG), prevodnost živca in druge nevrofiziološke preiskave.

Ugotavljajo delovanje živcev, prevajanje po njih, kakovost prevoda iz živca v mišico in podobno. Z njimi dobi zdravnik podatek o tem, ali in kako so prizadeti živci (utesnitev pri spinalni stenozi, pritisk zaradi HD ipd. ).

Zdravljenje

V večini primerov težave zaradi bolečin v hrbtu minejo v nekaj tednih. V tem času je treba več počivati, telesu nameniti več pozornosti in tudi poseči po nekaterih protibolečinskih sredstvih. Včasih umirijo bolečino že analgetiki, ki jih v lekarnah dobite brez recepta. Nekaj dni ležanja je dovoljeno, a tega naj ne bo preveč, saj lahko vašemu telesu naredi več škode kot koristi. Če ugotovite, da se vam stanje v domači oskrbi ni izboljšalo, pojdite k zdravniku. Ta vam bo lahko predpisal močnejša oziroma učinkovitejša zdravila ali drugačen način zdravljenja.

Zdravila

Kadar je bolečina v hrbtu blaga do zmerna in zdravila, ki jih dobite brez recepta, nimajo pravega učinka, vam zdravnik lahko predpiše nesteroidna protivnetna zdravila (Naklo-fen®, Ketronal® ipd. ), v redkejših primerih celo mišični relaksans.

Narkotike, kot sta kodein in hidrokodon, lahko uporabljate le krajši čas in pod strogim nadzorom zdravnika (dobite jih samo na recept in v omejenih količinah).

Majhni odmerki specifičnih zdravil, ki se sicer uporabljajo za zdravljenje depresije, zlasti triciklični antidepresivi, kot je amitri­ptilin, imajo dokazano pozitiven učinek pri bolnikih s kronično bolečino v križu. Učinek pa je neodvisen od učinka zdravil na depresijo.

Fizioterapija in vaje

Zdravnik fizioterapevt lahko predpiše fizioterapevtske ukrepe, ki prispevajo k zmanjšanju bolečine in mišične napetosti ter k boljši gibljivosti. Fizioterapija omili bolečino. Da bi vam omilil bolečino, lahko fizioterapevt po navodilu zdravnika uporabi metode, kot so gretje, hlajenje z ledom (krioterapija), električna stimulacija, ultrazvok in različne tehnike sproščanja mišic. Ko bolečina postopoma izzveneva, vas lahko fizioterapevt nauči posebnih vaj, s katerimi boste izboljšali gibljivost ter si okrepili mišice hrbta in trebuha. Redno izvajanje teh vaj (za to morate poskrbeti sami) bo pomagalo pri tem, da se bolečine v hrbtu ne bodo ponavljale.

Injekcije

Kadar prej omenjeni postopki zdravljenja niso uspešni, zlasti kadar gre za išias in bolečina seva še v noge, se zdravnik lahko odloči za zdravljenje z injekcijami. V blažjih primerih zadošča sistemsko zdravljenje z intramuskularno injekcijo analgetika in steroida (zdravila lahko dobite tudi z infu­­­zijo, ki teče v žilo), v hujših primerih pa je primernejše bolj neposredno dajanje zdravila, to je v bližino hrbtenjače oziroma v epiduralni prostor. Zaradi lokalnega delovanja protivnetnega steroida se oteklina prizadetega živca zmanjša, bolečina pa posledično popusti.

Pri nas to še ni tako priljubljeno, vendar pa v ZDA uporabljajo tudi Botox®, ki začasno paralizira zakrčene mišice. Botox se torej ne uporablja samo proti gubam, temveč tudi proti bolečini. Njegova relaksacijska učinkovitost naj bi trajala od tri do štiri mesece.

Operativno zdravljenje

Le malo je tistih, ki jim zgolj kirurško zdrav­ljenje dokončno olajša bolečine v hrbtu. Ven­dar pa je kakršnokoli operativno zdravljenje neučinkovito, kadar so prizadete strukture mišice in druga mehka tkiva v hrbtu. Pravi­loma z operativni posegi zdravijo le tiste, pri katerih je vzrok bolečine raztrgana medvretenčna ploščica (hernija diska). Kadar je bolečina neznosna in se poleg nje pojavlja še mišična šibkost kot posledica pritiska na živec, lahko operativno zdravljenje s sprostitvijo (dekompresijo) živca odpravi težave.

Alternativne metode zdravljenja

Š Kiropraktika

Najpogostejši vzrok obiska pri kiropraktiku je prav bolečina v hrbtu. Kadar razmišljate o tem, da bi svoje težave rešili tako, je pametno, da se prej posvetujete z zdravnikom. Kiropraktik je pravi naslov, kadar je bolečina posledica nepravilnosti v mišicah, vezeh, sklepih. Kadar so okvare drugje, spinalna manipulacija ne obrodi nikakršnih sadov, lahko pa pusti posledice.

Š Akupunktura

Nekateri ljudje, ki so se dolgo spopadali z bolečinami v hrbtu, so naš­li odrešitev v akupunkturi. Nekatere zdrav­stvene institucije (npr. NIH v ZDA) priznavajo akupunkturo kot primerno alternativno metodo zdravljenja nekaterih kroničnih oblik bolečin v hrbtu.

Š Masaža

Je lagodna, sproščujoča in blagodejna rešitev za vaše težave, kadar je njihov vzrok preobremenjenost ali utrujenost mišic vašega hrbta. ?

Strukturne okvare

1 Artritis

Je vnetna bolezen sklepov. Najpogosteje prizadene sklepe, kot so kolki, roke (zapestja, tudi rame), kolena in spodnji del hrbta. Bolečino v hrbtu lahko povzroči vnet­je sklepov v hrbtenici, ki vodi v preoblikovanje hrbtenice z zožanjem hrbtenjačnega kanala. To je bolezensko stanje, ki mu rečemo spinalna stenoza.

2 Išias

O ishiolumbalgiji govorimo, kadar se ostra bolečina, ki se pojavi zaradi pritiska okvarjene medvretenčne ploščice na zadnji stegenski (išiadični) živec, širi iz križa prek ritnice in po nogi navzdol.

3 Okvarjene medvretenčne ploščice

Medvretenčne ploščice delujejo kot blazina med vretenci hrbtenice. Lahko se zgo­­di, da se mehka sredica ploščice izrine oziroma izboči in celo predre ali raztrga disk ter pritisne na živec, ki v bližini izhaja iz hrbtenjače. Zanimivo pa je, da take strukturne okvare, kot je hernija diska (HD), ne spremlja vedno bolečina.

4 Osteoporoza

Bolezen, pri kate­­­ri kosti postajajo vedno bolj krhke in porozne. Bolečina je posledica zlomov vretenc, ki nastanejo ob manjših obremenitvah zaradi stiskanja vretenc.

5 Nepravilna ukrivljenost hrbtenice

Se še spomnite, kako so nas kot mlade šolarje sekirali, kako pomembna je drža, in nas na sistematski pregledih krivili in gledali potek naše hrbtenice? Nekateri smo imeli celo to srečo, da smo nosili steznike. Naravne krivine hrbtenice (naš dvojni S) so lahko včasih pretirane – lahko imamo pretirano zaobljen zgornji del hrbta (kifoza) ali pretirano ulek­njen ledveni del (lordoza). Če pa je hrbtenica nenormalno ukriv­ljena vstran, govorimo o skoliozi. Vse te nepravilnosti, ki si jih praviloma pridobimo, so lahko vzrok za bolečine v hrbtu.

Redredkejši, vendar resni vzroki

6 Sindrom konjskega repa.

Gre za resno nevrološko težavo. Prizadete so korenine hrbtenjačnih živcev, ki oskrbujejo spodnji del hrbta in noge (teh je pravi šop, kar je videti kot konjski rep). Pojavijo se šibkost v nogah, izguba občutka v mednožju in izguba nadzora za odvajanje vode in blata.

7 Rak

Tumor (ta je bolj redek, pogostejši so zasevki drugih rakastih obolenj v kosti) lahko pritiska na živec in povzroča bolečino. Zaradi okvare pa se lahko tudi zlomi vretence, kar je tudi boleče.

8 Okužbe hrbtenice

Bolečina v hrbtu, ki jo spremljajo vročina, splošno slabo počutje in pordelo, toplo in občutljivo mesto nad hrbtenico, je lahko posledica okužbe (npr. tuberkuloze).

Polona Studen Pauletič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord