Znanstveniki so ugotovili, kdaj telo porabi največ energije (in kdaj jo shrani kot maščobo)

Ni pomembno samo kaj ste zaužili za večerjo, pomembno je tudi kdaj. Ker to in še nekaj drugih faktorjev vpliva na količino energije (t. j. kalorij), ki jo boste porabili oziroma shranili kot maščobo. Vsaj tako pravijo izsledki raziskave, objavljene v reviji Current Biology.

Raziskovalci v bolnišnici in raziskovalnem centru Brigham and Women's Hospital so ugotovili, da ljudje med počitkom pozno popoldne energijo (t. j. kalorije) porabljajo kar za 10 odstotkov hitreje kot pozno ponoči. To lahko pomeni kar 543.92 dodatnih porabljenih kilojoulov (130 kalorij), za katere nam ni bilo treba migniti niti s prstom.

Kaj so naredili?

Da bi se o tem prepričali, so znanstveniki zbrali majhno ekipi prostovoljcev, starih med 38 in 69 let.

V laboratoriju so jim nato za 37 dni odvzeli telefon, dostop do interneta, ure ter celo dostop do oken. To pomeni, da niti slučajno niso mogli ugotoviti, koliko je ura. Poleg tega so se morali držati strogega urnika, njihovo prehrano, aktivnost in spanje pa so raziskovalci skrbno nadzirali.

Spreminjanje urnika

Raziskovalci so udeležencem urnik vsak dan premaknili za štiri ure nazaj, da bi zmedli njihovo notranjo uro, s čimer so njihov cikardiani ritem (biološke procese, ki se zgodijo v 24-urnem ciklu) prisilili, da se je ravnal zgolj po notranjih dejavnikih. Podoben učinek naj bi doživeli, če bi tri tedne vsak dan potovali skozi štiri časovne pasove.

Kaj bi naredili, če bi zadeli 60 milijonov evrov?

»Ker so pravzaprav živeli, kot bi vsak teden obkrožili Zemljo, njihova notranja ura tega ni zmogla dohajati, zato se je naravnala na lastni tempo,« je v izjavi povedala Jeanne Duffy, profesorica medicine na Harvardu. »S pomočjo tega sistema smo lahko vsak dan ob vseh bioloških urah izmerili hitrost presnove.«

Kaj so ugotovili?

Med potekom eksperimenta so prostovoljci nosili senzorje telesne temperature. Visoka temperatura je pomenila, da je oseba porabila več energije, nizka pa je pomenila nasprotno.

Ko so pridobili vse podatke, so raziskovalci ugotovili:

da je bila poraba med počitkom najnižja v cikardiani fazi, ki je ustrezala poznemu nočnemu času oziroma zgodnjemu jutru,
najvišja pa je bila v fazi, ki je ustrezala poznemu popoldnevu oziroma zgodnjemu večernemu času, torej 12 ur pozneje.

Kaj to pravzaprav pomeni?

V sklopu omenjene raziskave so raziskovali merili samo hitrost porabljanja energije (t. j. kalorij) med počitkom, kar ne pomeni nujno, da bi morali vadbo prestaviti na pozno popoldne.

Kot je Duffyjeva povedala za revijo Time, je precej pomembneje, da se pozno ponoči in zgodaj zjutraj (torej v obdobju, ko energijo porabljamo počasneje) izogibamo kalorični hrani. To pojasnjuje tudi dejstvo, da so tisti, ki delajo v različnih izmenah, bolj nagnjeni k debelosti in posledičnim zdravstvenim težavam.

»Recimo, da vstanete uro ali dve prej, zato tudi zajtrkujete prej,« pravi Duffyjeva, ki prav tako dela v centru Brigham and Women's Hospital. »Ne samo, da boste zajtrk zaužili, preden bo telo pripravljeno nanj, temveč celo v času, ko potrebujete manj energije za opravljanje osnovnih funkcij. Zato boste z zajtrkom pridobili dodatne kilojoule, ker jih za telesne funkcije ne potrebujete toliko.«

Raziskovanje se nadaljuje

Čeprav je bila raziskava precej obsežna, je bila omejena na zgolj sedem prostovoljcev, hkrati pa se raziskovalci niso posvečali tudi učiknom prehrane, vadbe in spanja.

Duffyjeva in njeni sodelavci se bodo tega lotili v prihodnosti, pri čemer se bodo še posebej posvetili apetitu in njegovim spremembam tekom dneva.

Kot poudarja Duffyjeva: »Pravzaprav ne gre samo za to, kaj jemo, temveč tudi, kdaj jemo in počivamo. Vse to vpliva na to, koliko energije bomo porabili oziroma shranili kot maščobo.