Ljubitelji vijuganja po belih strminah, ste pripravljeni na nepozaben smučarski dan? Prijavite se in se potegujte še za super nagrade! Podelili bomo smuči Elan amphibio 14, nahrbtnike Elan light day, Elan kape ...

padec

Kljub priljubljenosti in dobremu znanju smučanja in deskanja je na slovenskih smučiščih vsako leto zabeleženih približno 1.300 poškodb. Prav tako ne mine leto, da na smučiščih ne bi imeli smrtnih žrtev. Katere so najpogostejše poškodbe pri smučanju in kako jih zdravimo?

Spremenjena snežna podlaga ter vse bolj urejena smučišča, ki omogočajo smučanje z veliko hitrostjo, so pomembno spremenili vzorec in mehanizem nastanka poškodb. K temu je prispeval tudi razvoj opreme, ki je smučarje pripeljal v svet hitrosti in adrenalina.

Večina poškodb se zgodi pri alpskem smučanju (82 %), preostale pa pri deskanju na snegu (18 %).

Pri smučarjih so najpogostejše predvsem poškodbe kolena, zapestja, goleni in glave, deskarji pa si največkrat poškodujejo zapestje in podlakt ter koleno. Pri ženskah je najpogosteje poškodovano koleno, pri moških pa glava in rama.

Najpogostejše poškodbe in njihov mehanizem nastanka:

Poškodbe kolena

Najpogostejša poškodba pri smučanju je poškodba kolena. Mehanizem poškodbe je preprost. Telo smučarja se zasuka pri veliki hitrosti. Gleženj in stopalo sta v smučarskem čevlju dobro zavarovana in stabilizirana, zato se sila smuči pri zavoju prenese na kolenski sklep.

Najpogostejši poškodbi kolenskega sklepa sta

  • pretrganje notranje stranske vezi kolena in
  • poškodba sprednje križne vezi.

Stranske in notranje kolenske vezi imajo vlogo stabilizatorjev kolena.

Poškodba notranje stranske vezi se pogosteje pojavlja pri smučarjih začetnikih in tistih z nekaj manj smučarskega znanja. Začetniki namreč pri zavijanju in ustavljanju uporabljajo tehniko 'pluženja', ki močno obremenjuje notranji del kolena.

Večino teh poškodb zdravimo s počitkom, hlajenjem in z elastičnimi povoji. V zadnjem času narašča predvsem število raztrganin sprednje križne vezi, ki je v nasprotju s poškodbami notranje stranske vezi pogostejša pri izkušenih smučarjih. Oteklina se značilno pojavi od 12 do 24 ur po poškodbi. Led in kompresijski povoj omilita bolečino in oteklino pri poškodbi vezi kolena. Poškodovanec mora čim prej obiskati zdravnika.

Pri učvrščenem in upognjenem kolenu pa lahko večkrat pride tudi do raztrganine meniskusa. Za to poškodbo je značilna močna bolečina na območju sklepne špranje, po daljšem časovnem presledku je v kolenu mogoče najti tudi izliv. Človek ima pri poškodbi občutek, kot da se mu je koleno hotelo izpahniti.

Možni so tudi zlomi kosti v kolenu – od pogačice pri direktnem udarcu, zloma zgornjega dela golenice pri pretiranem upogibu kolena navzven ali navznoter do zloma spodnjega dela stegnenice pri visokoenergetski poškodbi.

Za zmanjšanje nevarnosti takih poškodb moramo vedeti:

  • pri padcu naj ostanejo kolena pokrčena, saj tako zmanjšate ročico in sile, ki delujejo na koleno.

  • Ne poskušajte preprečiti padca s tem, da se vzravnate, saj se vam lahko zasukajo smuči.

  • Ne poskušajte se ujeti z rokami in pasti nazaj, ker pri tem lahko poškodujete sprednjo križno vez. Raje iztegnite roki naprej in navzgor, padec naprej je namreč varnejši.

čelada

Poškodbe glave

Vključujejo blage udarce v glavo, pretres možganov in življenjsko ogrožajoča stanja, kot so zlomi lobanje in znotrajlobanjske krvavitve. Pri trkih so možne tudi hujše poškodbe obraza in zlomi obraznih kosti, ki večinoma terjajo operativno zdravljenje.

Skoraj polovico vseh poškodb glave pri smučanju dobijo otroci, zato morajo obvezno nositi čelado. Zakon o varnosti na smučiščih določa, da morajo otroci, mlajši od 14 let, pri smučanju in sankanju obvezno uporabljati smučarsko čelado, strokovnjaki pa jo priporočajo tudi mladostnikom in odraslim.

Hude poškodbe glave so najpogostejše pri agresivnih smučarjih, ki smučajo zunaj označenih in urejenih prog. Pogosto z veliko hitrostjo, več kot 50 km/h, trčijo ob trd, nepremičen predmet. Pri tako velikih hitrostih čelada žal ni dovolj učinkovita zaščita.

Vsekakor je nošenje čelade pomembna zaščita pred nizkoenergijskimi poškodbami glave, še zlasti pri mlajših neizkušenih smučarjih, saj lahko prepreči večino poškodb.

Poškodbe zgornje ekstremitete

Najpogosteje je poškodovan palec, sledita zapestje in rama. Poškodbe zgornjih okončin so pogostejše pri deskarjih, ki padejo na iztegnjeno roko ali na ramo in si tako pogosto ramo tudi izpahnejo.

Pri direktnem padcu na ramo so v ospredju zlomi ključnice, akromioklavikularne sindezmolize (poškodba vezi med ključnico in lopatico), poškodbe mišic rotatorne manšete in zlomi zgornjega dela nadlaktnice.

Poškodba palca, 'smučarski palec', je pogosta poškodba, ki se pripeti pri padcu na roko, v kateri še zmeraj držimo smučarsko palico. Pri tem palica potisne palec navzven in strga se stranska vez palca. To se kaže z nestabilnostjo in bolečino v osnovnem sklepu palca.

Poškodbi se da izogniti tako, da palico pred padcem izpustimo, še pomembneje pa je, da si jermena smučarske palice nikoli ne navijamo okoli zapestja.

Poškodbe zapestja so pogostejše pri deskarjih na snegu, kjer pride do direktnega udarca pri padcu. Zlomi so pogosti, velikokrat je treba tak zlom tudi naravnati v splošni anesteziji.

rokavice

Zlomi spodnje ekstremitete

Število poškodb spodnjih okončin je kar za tretjino manjše od števila poškodb zgornjih okončin. Pri zlomih gre poleg zgoraj omenjenih najpogostejših poškodb kolena tu še omeniti zlom goleni in gležnja.

Prvi so posledica torzijske sile na smučarja, ki se mu ne odpne smučka pri padcu, drugi pa neustrezne smučarske opreme (smučar ima predobre ali že kar tekmovalne smuči in preslabe premehke smučarske čevlje, kar posledično privede do prevelikega gibanja stopala in gležnja znotraj čevlja, ki je premalo zategnjen, in zloma).

Poškodbe hrbtenice

So možne predvsem pri padcih z višine pri izvajanju skokov. Mehanizem poškodbe je lahko fleksijski/ekstenzijski ali kompresija.

Največkrat so to le udarci, lahko pa pride tudi do zloma vretenca, nekoliko pogosteje pri aksialni (kompresijski) obremenitvi do zloma prvega ledvenega vretenca.

Glede na tip zloma sta velikokrat potrebna operativni poseg in stabilizacija. Zato ne skačite, če ne veste, kje boste pristali. Pristanite vedno s pokrčenimi koleni in na obe nogi.

Boštjan Gosnik, dr. med.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri