Franklinova metoda

11. 11. 2008
Deli

Franklinova metoda je edinstvena sinteza imaginacije, gibanja in izkustvene anatomije. Omogoča skokovit napredek pri izboljšanju telesnega počutja. Povrne ali ustvari lahkotno gibanje, fleksibilnost/gibčnost, moč, ravnotežje in vitalnost.

Ključ do povezave med telesom in umom je imaginacija, ki je jedro metode in po kateri se razlikuje od drugih: ciljno uporabljena ima­ginacija na anatomski podlagi spodbudi telo, da ponovno odkrije naravne vzorce, ki povečajo lahkotnost gibanja, gibljivost in moč. Z uporabo imaginacije, giba in dotika lahko vsakdo uresniči notranje sposobnosti in možnosti za gibanje, zdravje in delovanje.

Eric Franklin

Eric Franklin je začetnik metode in ustanovitelj Inštituta za Franklinovo metodo v Ustru (Švica). Kot gostujoči profesor je učil na Univerzi v New Yorku, na Dunaju in v Dresdnu. Sodeloval je z vrhunskimi športniki na pripravah na olimpijsko in svetovno prvenstvo v atletiki, in sicer na področju mentalnega in nevromuskularnega treninga. Nadaljuje s poučevanjem na univerzah, plesnih šolah in festivalih v ZDA in Evropi.

Katra Kodela (na fotografijah), po izobrazbi diplomirana psihologinja in v mladosti aktivna športnica, svoje življenje posveča gibu in plesu, kar ji je vzbudilo zanimanje za zdrav odnos in uporabo telesa kot instrumenta. Znanje o anatomiji in biomehaniki je pridobila s triletnim izobraževanjem na Inštitutu za Franklinovo metodo in še naprej raziskuje ter se izobražuje na področju odnosa med telesom in umom.

Prvič vam predstavljamo vaje, namenjene ozaveščanju habitualnih napetosti in sproščanju teh, v nadaljevanjih pa se bomo posvetili izboljšanju gibljivosti in krepitvi optimalnih vzorcev gibanja oz. koordinaciji.

1. Postavitev medenice, elastično in močno medenično dno

a) Ležimo na tleh na hrbtu, stopala postavimo na tla v širini bokov, nekoliko stran od medenice. Ozavestimo stik s podlago. Žogici namestimo pod medenico (pod mišico gluteus maximus) in se osredotočimo na občutek odlaganja teže v tla (predstavljamo si, da smo polni vode, skozi katero se droben pesek useda na dno).

Začnemo z nežnimi gibi medenice (valjamo po žogicah) v vse smeri. Žogici odmaknemo in opazimo, da se je hrbtenica v ledvenem predelu sprostila, polegla proti tlom.

2. Trup

a) Trak ovijemo okrog reber in z vsakim izdihom izbočimo, potisnemo hrbtenico z rebri vanj; predstavljamo si, da se 'naslonimo' nazaj kot v visečo mrežo; prav na mestu, kjer imamo trak, je najbolj oddaljena točka.

Trak premikamo vzdolž dolžine hrbtenice od podpazduh do medenice in tako razgibamo, izbočimo vsak odsek hrbtenice.

3. Ramenski obroč

a) Ležimo na tleh na hrbtu, stopala postavimo v širini bokov nekoliko stran od sebe. Ozavestimo stik s podlago in zavestno odložimo težo telesa na tla.

Žogico namestimo pod lopatico in se začnemo poljubno gibati v vse smeri, gibanje pa izhaja iz mesta, kjer se stika žogica in lopatica. Ves čas je čim večja površina telesa na tleh.

Priporočamo ogled članka Harmonizirajte telesni sistem (Franklinova matoda 2. del)!

Tanja Želj

Fotografija: Grega Gulin

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ