Telo je živa inteligenca

8. 5. 2012
Deli
Telo je živa inteligenca

Ko spoznavamo svoj najbolj grob in fizičen del nas samih (fizično telo), je pomembno, da naredimo kratko samorefleksijo o nekaterih pomembnih vprašanjih. Kaj nam predstavlja telo? Kakšen odnos imamo do svojega telesa? Ali se zavedamo, kakšen vpliv imajo čustva in misli na počutje telesa?

Ali je zdravo telo cilj ali sredstvo? Ali smo sposobni sprejemati (naravne) spremembe svojega telesa ob staranju? Ali poznamo osnovne zakonitosti, tako teoretično kot izkustveno, kako telo deluje?

S temi vprašanji se ukvarja kar nekaj disciplin. Poleg joge sem sodita tudi Feldenkrais in Aleksandrova tehnika.

Svoje telo smo dobili v uporabo. Z njim bomo do konca svojih dni. Koliko ljudi je res sposobnih sprejeti svoje telo takšno, kakršno je?

Pomembno je, da imamo dovolj volje in samodiscipline, če želimo telo preoblikovati, spremeniti prehrano, ki vpliva na obliko in počutje našega telesa. Sodobni fitnes se ustavi na tej ravni. Vendar to ni cela zgodba, ki je prisotna v naši telesnosti.

Telo so stari Grki imenovali soma. Soma je več kot telo. Je živa inteligenca. Telo je več kot skupek kosti, sklepov, vezivnega tkiva, mišic, tekočin, notranjih organov in kože. Vsaka celica telesa ima svoj spomin, skozi njo deluje univerzalna sila (prana ali či).

Nekateri učijo, da so v trebuhu naši drugi možgani. A možgani so le sredstvo, skozi katero deluje naš um. Um resnično deluje skozi celotno telo in ni omejen le na možgane.

Znanost danes telesno zdravje in splošni fitnes opredeljuje kot pravo mero moči, vzdržljivosti, gibljivosti in ravnotežja. Vsekakor se moramo strinjati, da se s takšnimi lastnostmi telesa res počutimo dobro in energično.

Sam bi izpostavil še zelo pomembno in v sodobni vadbi premalo poudarjeno vitalnost notranjih organov. Joga (hatha) kot učinkovita in integralna psihosomatska vadba zelo dobro vpliva na notranje organe. V svojem bistvu je joga veliko bolj osredotočena na notranje organe in prano (vitalno življenjsko energijo) kot na mišično skeletno raven. Danes se na to prepogosto pozablja.

Vendar, ali je to vse, česar je sposobno naše telo? Če uresničimo ta ideal, ali smo potem res srečni? Z vidika joge bomo srečni toliko bolj, kot bomo sposobni v svojem danem telesu uresničiti svojo dharmo – svojo življenjsko nalogo – in tako uresničiti smisel svojega obstoja.

Blaž Bertoncelj, učitelj joje in somatike v Parinama centru

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ