Posledice so vidne na naših možganih, ki se po dolgih letih izmenskega dela postarajo. Po desetih letih izmenskega dela imajo nočni delavci kar za 6,5 let starejše možgane, kot tisti ki delajo le čez dan. 

Veliko delovnih mest zahteva nočno in izmensko delo. Vedno več delovnih mest zahteva tudi nočno izmeno, saj marsikatero podjetje nudi 24 urno razpoložljivost. Ponoči delajo smetarji, nočni varnostniki, policisti, delavci v igralnicah, barih, zdravniki, medicinske sestre, tisti, ki službeno veliko potujejo itd.

Žal nočnega dela ne moremo kar tako izključiti ali omejiti, saj je veliko služb, kjer je nočno delo nujno potrebno. Vsekakor se nekatere institucije trudijo, da ljudem, ki morajo delati ponoči, zmanjšajo obseg dela.

Nočno spanje je najbolj kakovostno

Ko ponoči ne spimo, čez dan veliko težje nadomestimo nočni spanec. Naši možgani so namreč sprogramirani tako, da potrebujejo nočni počitek. Kdor dela ponoči, povprečno počiva 1–2 uri manj kot ostali in samo mlajši od 35 let lahko tudi čez dan nadomesti nočni počitek. Seveda ne smemo imeti v mislih le števila prespanih ur, temveč tudi kakovost spanca. Le ponoči se namreč tvori melatonin. To je hormon, ki uravnava naše biološke ritme in telesu »dovoli«, da ve kdaj je noč in kdaj je dan.

Raziskave različnih starostnih skupin

V francosko-britanski študiji so raziskali povezavo med kognitivnimi sposobnostmi in rotacijskim delovnim časom 3000 posameznikov, ki so bili zaposleni na različnih delovnih mestih. Nekateri od njih so še vedno hodili v službo, ostali so bili upokojeni. Petina vseh oseb je delala rotacijskemu delovnemu času, torej zjutraj, popoldne in ponoči. V okviru študije so udeležence spremljali v treh različnih fazah (1996, 2001 in 2006). Ko so z raziskavo začeli, so bili udeleženci stari 32 let, 42 let, 52 let in 62 let. Po različnih in natančnih študijah ter analizah so potrdili povezavo med kognitivnimi sposobnostmi in delom v večizmenskem delovnem razmerju. Poleg tega so ugotovili tudi, da posameznik, ki je dlje časa delal v rotacijskem delovnem času in je nato zamenjal službo, potrebuje vsaj 5 let, da ponovno pridobi dober in aktiven spomin.

Slabši spomin

Poslabšanje spomina bi lahko bilo povezano z dejstvom, da ljudje, ki delajo v poznih nočnih urah ter v triizmenskem delovnem času prekinjajo cirkadialni ritem. Cirkadiani ritem je lastnost živih organizmov, ki se ciklično spreminja v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla, torej s periodo 24 ur. Ti procesi delujejo in so povezani z našo notranjo uro, torej z našimi biološkimi aktivnosti, kot je izmenjevanje spanca in budnega stanja. Čas, ki si ga telo vzame za spanje in počitek, je nujen za dober spomin. V kolikor obdobje spanca prekinjamo ali prelagamo, si povzročamo škodo. Sledenje naravnemu ritmu pa je ključno za kvaliteten in zanesljiv spomin.

Ostale posledice za zdravje

Takšna delovna dinamika se seveda zelo kmalu pozna na življenju in zdravju posameznika. Več študij je dokazalo tudi povezavo nočnega in izmenskega dela s srčno-žilnimi boleznimi, motnjami v presnovi, diabetesom ter nekaterimi vrstami raka.

Da lahko bolje razložimo izpostavljenost onkološkim in srčno-žilnim boleznim, moramo spregovoriti o melatoninu, hormonu, ki ima funkcijo zaščite našega telesa in je vključen v uravnavanje cikla spanja in budnosti. Spreminjanje naravnega cikla v telesu zmanjša stopnjo melatonina. Melatonin je antioksidant, ki se bori proti poškodbam DNA, ki lahko vodijo do razvoja tumorjev. Poleg tega pa melatonin skrbi za stabilizacijo membrane krvnih žil in zato se pomanjkanje melatonina povezujejo tudi s povečano stopnjo smrtnih primerov zaradi težav s srcem.

Pomembna je konstantnost

Veliko ljudi, ki neprestano dela v nočnem času, si je tako oblikovalo svoj način življenja. Enostavno so obrnili ure v dnevu in začeli živeti na drugačen način. Bolje je namreč konstantno delati ponoči, čeprav je to zelo utrujajoče in naporno, kot delati v različnih (tudi nočnih) izmenah. Tako si namreč posameznik lahko oblikuje osebno rutino, pa čeprav je ta nenavadna.

Če pa delamo v rotacijskem delovnem času, moramo imeti odlično splaniran urnik. Dobro je, da se izmene ponavljajo v sosledju »zjutraj, popoldne, ponoči« kot na primer »zjutraj, ponoči, popoldne«. V dobrem podjetju, bodo nadrejeni pazili tudi nato, da posameznik nima dveh zaporednih nočnih izmen, temveč ima vsaj 24 ur pavze, saj si le tako lahko odpočije.

Študije in raziskave so pokazale, da morajo vsi, ki delajo v rotacijskem delovnem času in v nočnih izmenah, še dodatno poskrbeti za svoje zdravje. Da nadomestijo pomanjkanje spanca, je najbolje, da čez dan zaspijo za 45 minut in si tako povrnejo moči.