Boj, ki ga ne bi smelo biti: znanost vs. šarlatani

Čeprav nam znanstveniki iz meseca v mesec strežejo z novimi odkritji, se zdi, da o znanosti vse bolj dvomimo. Zakaj je to lahko izredno nevarno, preberite v nadaljevanju!

Boj, ki ga ne bi smelo biti: znanost vs. šarlatani - Foto: Profimedia

Medtem ko večina med nami na letalu zaupa kapetanu posadke, da bo varno pristal, se, kadar gre za naše zdravje, vse pogosteje s svojimi psevdoznanstvenimi trditvami pojavljajo ljudje, ki nimajo nikakršne medicinske izobrazbe, a o zdravju vse vedo in znajo. Vse jim je jasno in nikoli jim ne zmanjka argumentov in rezultatov raziskav, ki jih sicer nihče ne pozna, medicinska stroka pa jih ne priznava. Spoznajo se na sleherni zdravstveni problem, vedo, v katerem grmu tičita vzrok in rešitev vsake zdravstvene zadrege.

To niso predstavniki komplementarne medicine, ki uradno dopolnjuje, temveč šarlatani, so ugotovili udeleženci nedavne okrogle mize Še verjamemo v znanost?, ki je potekala na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Najbolj žalostno je, kadar se k šarlatanom zatečejo bolniki, ki bi jim sodobna medicina lahko zagotovila pomoč, a zdravljenje samovoljno opustijo. To je zelo nevarno, sploh kadar odločitev posameznika, da bo opustildognanja sodobne medicine, ogrozi javno zdravje. Takšen primer je nasprotovanje obveznemu cepljenju, ki je ključno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

V cepljenje zaupa manj kot polovica mater

Na okrogli mizi je generalna direktorica Mojca Gobec z Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje povedala: »Do lani smo opažali trend padanja precepljenosti, ta je bil še posebej skrb zbujajoč pri cepljenju proti ošpicam, ker ostaja realno tveganje, da bolezen uvozimo in se ta tudi razširi. Zato smo skupaj s pediatri že lani začeli intenzivne aktivnosti za večjo informiranost tako strokovne kot splošne javnosti, s katero bi se približali predvsem tistim, ki te informacije potrebujejo. Ministrstvo je namreč naročilo obsežno študijo, da bi ugotovili, kdo so dvomljivci in kaj jih skrbi. Pokazala je, da manj kot polovica mater brezpogojno zaupa v cepljenje, ampak pokazala je tudi to, da je zelo majhen odstotek tistih, ki o cepljenju dvomijo, ter da obstaja slaba tretjina staršev, ki jih cepljenje skrbi in si želijo več pojasnil. Prav tem je treba več informacij in pojasnil tudi zagotoviti.«

Nad sladkorno z mesarjem

Med zdravstvenimi področji, kjer so dvomi o znanosti najpogostejši, so poleg cepljenja še zdravljenje raka in zdravljenje kroničnih nenalezljivih bolezni, kot je sladkorna bolezen. Tako je pred časom izšolani mesar iz Izole izdal knjigo o zdravljenju sladkorne bolezni. Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo so reklami nasedli in skoraj umrli: »Diabetologi smo zelo pozorni, zadržani in ostro odreagiramo, ko naletimo na alternativne oblike zdravljenja, še zlasti ker so polpretekli dogodki povzročili skorajšnjo smrt treh mladih ljudi, ki jim je bilo svetovano, naj opustijo inzulinsko zdravljenje. Ob tem je v bistvu treba govoriti o mazaštvu in šarlatanstvu, ne le o alternativnih metodah, saj je bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 inzulin življenjsko potreben,« je bil oster prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega  oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKCL.

Laži o raku

Posebej žalostno je, kadar šarlatani izrabljajo stisko bolnikov, ki se borijo za življenje, in njihovih svojcev. Čeprav smo priče neslutenemu razvoju in inovacijam v zdravstvu, so področja, kjer medicina še nima vseh odgovorov. Ko so možnosti zdravljenja izčrpane, se onkološki bolniki pogosto zatekajo k alternativnim oblikam pomoči. Onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana meni, da imajo bolniki pravico upati na ozdravitev, zdravniki pa dolžnost bolniku povedati resnico: »Normalno in človeško je, da bolnik upa, da se bo mogoče pozdravil s kakšno drugo metodo. Tukaj pa prihajajo na vrsto nepreverjene in celo zdravju škodljive metode, recimo stradanje in soda bikarbona, ki lahko človeka v resnici ubije, ne pa mu pomaga. Alternativnih metod ne bomo izkoreninili, je pa treba pogledati, kdo jih ponuja. Teh ponudnikov namreč nihče ne nadzoruje in nihče ne kaznuje!« In teh ponudnikov, ki bolnike razumejo predvsem kot najboljše potrošnike, žal tudi nikoli ne zmanjka. 

Če razumeš, se lažje odločaš

Najboljše zagotovilo za informirane odlo­čitve o svojem zdravju je prav gotovo ozaveščenost prebivalstva. Tu imajo največjo moč mediji. A specializiranemu novinarstvu in poročanju o znanosti slovenski medijski prostor ni več naklonjen.

Pogosto pa znanstveniki svojih dognanj tudi ne znajo predstaviti dovolj razumljivo. Ker znanosti torej v povprečju ne razumemo  najbolje, njeni kritiki pa so navadno glasnejši in agresivnejši kot znanstveniki, se zdi, da o znanosti dvomimo.

A ko pogledamo statistiko, lahko ugotovimo, da znanosti še kako zaupamo, saj se znanstveniki v Sloveniji v vseh raziskavah javnega mnenja doslej, nazadnje v raziskavi Ogledalo Slovenije, aprila 2018, uvrščajo med najbolj zaupanja vredne poklice. Takoj za gasilci in medicinskimi sestrami.

PARTNERJI PROJEKTA

Moja diagnoza
Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri