HIV je obvladljiva bolezen, a je zdravila treba jemati do konca življenja

Z dostopnostjo do učinkovitih zdravil je okužba z virusom HIV ob pravočasni diagnozi danes popolnoma obvladljiva bolezen. Pri uspešnem zdravljenju virus ni prenosljiv, a stigma do bolnikov v družbi ostaja, so poudarili udeleženci okrogle mize STAkluba. Opozorili so tudi na pomembnost preventivnih ukrepov in izobraževanja o varni spolnosti.

Moja diagnoza, 10. 12. 2018
HIV je obvladljiva bolezen, a je zdravila treba jemati do konca življenja - Foto: Shutterstock.com

Od 40 do 50 novih diagnoz letno

V Sloveniji so na leto v povprečju na novo diagnosticirane od ena do tri okužbe z virusom HIV na 100.000 prebivalcev, kar letno pomeni med 40 in 50 novih diagnoz, je izpostavil Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V povprečju na leto umre od en do pet bolnikov z aidsom, ker zdravnika obiščejo prepozno ali pa so se prenehali zdraviti.

Obvladljiva bolezen

HIV je obvladljiva bolezen, a je zdravila treba jemati do konca življenja. Zdravljenje je najuspešnejše ob zgodnji diagnozi, ravno ta pa je eden ključnih izzivov boja proti aidsu v Sloveniji. Delež poznih diagnoz v Sloveniji namreč ostaja visok, a se počasi zmanjšuje, je na okrogli mizi opozoril Tomažič. Še pred petimi leti je bil več kot 50-odstotni, pri četrtini bolnikov je bil razvit že aids. Do danes jim je z informiranjem splošne javnosti in skupin, kjer se bolezen pojavlja v največji meri, ta delež uspelo spraviti na okoli 40 odstotkov, aids pa je diagnosticiran le še pri 15 odstotkih bolnikov.

Težava še vedno ostaja tudi prepoznavanje oseb, ki ne vedo za svojo okužbo. Po ocenah je teh v Sloveniji med 200 in 300. Tudi zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozivajo k testiranju ob vsakem dvomu na okužbo, je poudarila Anita Leskovšek z NIJZ. Številni s testiranjem namreč odlašajo tudi zaradi strahu pred diskriminacijo in stigmo v družbi, ki je po izkušnjah sodelujočih na omizju še vedno prisotna. 

Stigma

Mitja Ćosić iz društva Legebitra, ki se je v pogovor vključil prek video nagovora, je poudaril, da osebe s HIV-om diskriminacijo pogosto doživijo v zdravstvenem sistemu. V drugih socialnih okoljih osebi ni treba razkrivati diagnoze, v zdravstvu pa je ta na takšen ali drugačen način razkrita, je pojasnil. Ćosić pozna primere, ko so bili bolniki zavrnjeni, njihov HIV-status razkrit pred polno čakalnico ali pa je bil zapisan na temperaturnem listu, vsem na ogled.

Kot je poudaril, je to protizakonito, saj zakon o pacientovih pravicah zagotavlja pravico do varstva osebnih podatkov in enakopravne obravnave. Letos je bil tudi prvi bolnik s HIV-om, uspešen v tožbi proti zdravstvenemu delavcu, ki ga zaradi okužbe s HIV-om ni želel obravnavati, nevladne organizacije in stroka pa so dosegli omejitev dostopa podatkov o izdanih zdravilih za zdravljenje HIV-a.

Mladi – spolnost še vedno tabu

Glede na to, da je vsak peti 15-letnik že spolno aktiven, je izobraževanje o zdravi in varni spolnosti treba začeti že zgodaj, je poudarila Tanja Povšič iz programa Mladi, zdravi in ozaveščeni Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana. Na delavnicah varne spolnosti, ki jih izvajajo  v srednjih šolah, opažajo, da je tema spolnosti med mladimi še vedno tabu. "To nam daje smernice, da je treba vztrajati," je še dejala Povšičeva.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri