V nadaljevanju si poglejmo nekaj najbolj perečih tem.

• Neurejeni prevozi pacientov
  Ti večkrat dolgo čakajo na prevoze, zlasti pri prevoznikih koncesionarjih.
• Drugo mnenje
  Večkrat drugo mnenje pripravi zdravnik ali konzilij istega izvajalca zdravstvenih storitev, kar pri pacientih vzbuja pomisleke o nepristranskosti.
• Število postelj
  V Sloveniji nimamo dovolj postelj v negovalnih bolnišnicah za bolnike, ki potrebujejo podaljšanje zdravljenja.
• Bolnišnične okužbe
  Neurejena so vprašanja odprave vse pogostejših bolnišničnih okužb. Neurejeno je tudi vprašanje izvajanja in plačevanja zdravstvenih pregledov za ugotavljanje prisotnosti okužbe pred vrnitvijo v domove.
• Zdravstveno varstvo Romov
  V nekaterih okoljih se srečujejo z vprašanji zdravstvenega varstva Romov. Živijo v slabih življenjskih razmerah, ki so krive za številne zdravstvene težave. Romi pričakujejo hipno zdravstveno obravnavo, največkrat na urgentnih oddelkih bolnišnic. Če niso zadovoljni, so včasih tudi nasilni do zdravstvenega osebja.
• Zdravila
  Večkrat se zgodi, da predpisana zdravila končajo v rokah prekupčevalcev, kar je nesprejemljivo.
• Čakalne dobe
  Ena največjih težav zdravstvenega varstva so predolge čakalne dobe in predolgi čakalni seznami. Ti se ponekod še vedno oblikujejo povsem netransparentno. Izvajalci so sicer dobili v letu 2017 dodatna finančna sredstva za njihovo skrajševanje, vendar so nekateri v letošnjem letu ostali brez teh dodatnih sredstev in tako brez plačila nekaterih storitev.
• Odhodi zdravnikov
  Vse večji pa je problem odhoda nekaterih zdravnikov, specialistov iz posamičnih bolni­šnic ali krajev. Pacienti ostajajo brez dostopa do nujno potrebnih zdravstvenih storitev.
• Krčenje programov
  Ni dovolj srčnih kirurgov in nevrokirurgov. Naotroški kirurgiji UKC Ljubljana so ostali tako rekoč brez vrhunskih specialistov. Nevrokirurgi v Mariboru bi lahko opravili več operacij, vendar ni dovolj spremljajočega zdravstvenega osebja, ni dovolj postelj, dodatnih storitev pa ZZZS ne plača. Programi so se skrčili kar za tretjino.
• Inšpekcijski nadzor
  Zastopniki so pozvali zdravstvene inšpektorje k učinkovitejšemu inšpekcijskemu nadzoru nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov. Večina zdravstvenih izvajalcev posveča vso potrebno skrb obravnavi kršitev pacientovih pravic. Nekateri pa s postopki zavlačujejo in neustrezno komunicirajo s pritožniki. Žal pa še vedno niso dovolj dobro urejeni pritožbeni postopki, zlasti na področju zobozdravstva.
• Sodelovanje
  Zastopniki so izrazili zadovoljstvo z ravnijo sodelovanja s Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, ki deluje pri Ministrstvu za zdravje RS.
• Vključenost v pripravo zakonov
  Zastopniki niso zadovoljni s svojo vključenostjo v postopke priprave zakonodaje in podzakonskih aktov. Večkrat je povabilo k sodelovanju obetajoče, vendar delovne skupine kaj kmalu prenehajo z delom.