Kdor reče cepljenju ne, reče da nalezljivim boleznim

Ker preprečuje nalezljive bolezni, nekatere vrste raka, varuje zdravje in rešuje življenja, se cepljenju kot posamezniki in družba ne moremo in ne smemo odpovedati.

Kdor reče cepljenju ne, reče da nalezljivim boleznim - Foto: Profimedia

Cepljenje je eno največjih dosežkov medicine v zgodovini človeštva, ki je v zadnjih desetletjih preprečilo več smrti kot katerikoli drug zdravstveni ukrep, saj s cepljenji pred nalezljivimi  boleznimi vsako leto rešijo več kot tri milijone življenj po vsem svetu.

Črne koze, davica, otroška paraliza, ošpice … bolezni, ob omembi katerih se starejši ljudje še danes zdrznejo, saj se še spominjajo, kako so te morile staro in mlado še pred nekaj desetletji.

Mlajše generacije pa se teh bolezni ne spomnijo več, zato se zdi cepljenje marsikomu  nepotrebno, celo škodljivo. Takšna stališča in propaganda proti cepljenju so prispevali k manjši precepljenosti, pomenijo oviro pri uvedbi novih cepljenj in možnost vnovičnih izbruhov že  pozabljenih bolezni.

Vrnitev pozabljenih bolezni

Ena takšnih bolezni so nesrečne ošpice – hudo nalezljiva virusna bolezen. Pred uvedbo cepljenja proti ošpicam, v Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno od leta 1968, so se izbruhi ošpic, za katere zdravila ni, pojavljali na dve do pet let.

Po uvedbi cepljenja je število obolelih začelo  upadati, zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji smo imeli leta 1994, v zadnjih letih pa beležimo le še posamične uvožene primere te hude bolezni. A kot bi cepljenje postalo žrtev lastnega uspeha – tudi v Sloveniji poslušamo, da je obvezno cepljenje nezakonito, kar je pred leti zavrnilo celo ustavno sodišče, in nekateri starši, predvsem v urbanih središčih, svojih otrok ne cepijo več.

Tako precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam upada že vse od leta 2011, ko je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje precepljenih 95,5 % lani pa le še 93,1 % otrok, vključenih v program cepljenja predšolskih otrok.

Ne cepljenju – da nalezljivim boleznim

Cepljenje ni pomembno le za zaščito posameznika, temveč družbe v celoti, saj le ustrezna, to je 95-odstotna precepljenost populacije pred nalezljivimi boleznimi varuje tudi najranljivejše skupine prebivalstva, ki se zaradi zdravstvenih okoliščin sami ne morejo cepiti.

Ali kot je pojasnila izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. med., predsednica upravnega odbora Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu: »Starši bi se morali zavedati, da cepljenje za posameznika pomeni varnost pred boleznimi, ki jih trenutno skoraj ne poznamo več, kot so tetanus, poliomielitis, in le skupinsko cepljenje pomeni varnost za tiste posameznike, ki se  cepiti ne morejo, ker imajo morda imunsko pomanjkljivost, progresivno nevrološko obolenje ali so v aktivni fazi zdravljenja rakavega obolenja oziroma imunosupresivno terapijo prejemajo iz drugih razlogov. Za te bi okužba lahko pomenila usodno klinično sliko, ki se lahko kljub pomoči moderne medicine konča smrtno.«

Ujetost v strahove

Zato so neresnične informacije o nevarnih in neučinkovitih cepivih več kot neodgovorno ravnanje, poudarja upokojena pediatrinja, prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med.,: »Širjenje lažnih in strašljivih vsebin prepričanih borcev proti cepljenju je zelo neodgovorno ravnanje, saj  zagotavljanje obveznih in priporočljivih cepljenj prinaša obsežno osebno in kolektivno zaščito pred številnimi boleznimi, zaradi katerih so v preteklosti otroci množično obolevali, trpeli trajne okvare in umirali. Te kužne bolezni danes izginjajo prav zaradi cepljenja, tega izjemno uspešnega in varnega posega. Nekateri starši se poglabljajo v raziskovanje sicer možnih, a izjemno redkih negativnih učinkov cepljenj. Skrbijo jih sestavine cepiva, vpliv na možgane in imunski sistem, vročina, alergije in še in še. Ne poglobijo pa se v raziskovanje resnosti obolenj, proti katerim cepiva delujejo. Nekateri ostanejo ujeti v strahove, ki s cepljenjem nimajo nobene vzročne zveze in so le stvar njihovih umišljenih povezav. Informacije iščejo na spletnih forumih, ki pa so preplavljeni z lažnimi in strašljivimi vsebinami 'prepričanih borcev proti cepljenju'. Takšno početje pa je zelo neodgovorno.«

Cepljenje skozi vsa življenjska obdobja

Program cepljenja v Sloveniji zagotavlja cepljenje proti številnim nalezljivim boleznim vsem otrokom in mladostnikom, pa tudi odraslim in starostnikom, za katere je zaradi različnih  zdravstvenih okoliščin cepljenje še posebej priporočljivo.

Cepljenje varuje zdravje v vseh življenjskih obdobjih, zato bi morala cepljenja proti gripi,  klopnemu meningoencefalitisu, pnevmokoknim okužbam, hepatitisu A in hepatitisu B ter druga podobno kot redni zobozdravstveni in ginekološki pregledi ter udeležba v državnih presejalnih programih postati del vseživljenjske skrbi za zdravje posameznika in družbe.

Epidemiologinja prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., iz Območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Celju je pojasnila: »Cepljenje ščiti pred nalezljivimi boleznimi. Nalezljive bolezni pa ne izbirajo glede na starost, spol, raso in veroizpoved, saj ne poznajo meja. Njihovo širjenje cepljenje ustavi na najboljši možni način. Cepljenje si lahko zato predstavljamo kot velik dežnik, ki pred dežjem ne ščiti le enega posameznika, ampak tudi tiste, ki jih dežnik doseže.«

Cepljenje sicer ne predstavlja le zaščite pred nalezljivimi boleznimi, temveč s cepljenjem, kot je denimo cepljenje proti HPV, preprečujemo tudi nekatere oblike raka. Zaradi potrebe po manjši uporabi antibiotikov cepljenje proti bakterijsko nalezljivim boleznim zmanjšuje bakterijsko odpornost. V ekonomskem smislu pa cepljenje dokazano zmanjšuje absentizem in povečuje produktivnost. Cepljenje ni preteklost, ampak zagotovilo za zdravo prihodnost posameznika in skupnosti.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri