Kitajci pojedo še enkrat toliko sadja in zelenjave kot največji evropski porabniki

Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, naj vsak dan pojemo vsaj pet porcij sadja in zelenjave. Poglejmo, kje na svetu se tega priporočila najbolje držijo.

Kitajci pojedo še enkrat toliko sadja in zelenjave kot največji evropski porabniki

Žal veliko ljudi priporočila ne upošteva in raje poseže po hitro pripravljeni hrani, ki nima veliko koristnih hranilnih snovi.

V katerih državah se pojé največ zelenjave? Kaj pravijo podatki?

Če upoštevamo podatke, ki jih je objavil Eurostat, vsaj tretjina Evropejcev (34,4 %) ne pojé niti enega sadeža ali ene porcije zelenjave na dan. Pri tem naj bi bili prebivalci Romunije in Bolgarije najmanj naklonjeni k uživanju sadja in zelenjave, takoj za njimi pa so tu še prebivalci Latvije, Slovaške in Češke. Le 14,1 % Evropejcev poje 5 porcij sadja in zelenjave ali več.

Po podatkih iz leta 2014 v Sloveniji 30 % prebivalcev (starejših od 15 let) ne poje nič zelenjave ali sadja na dan in le 10 % jih pojé vseh 5 porcij. Največ Slovencev torej poje med 1 in 4 porcije zelenjave ali sadja na dan. Kljub temu pa kar 60 % Slovencev vsak dan poje vsaj eno porcijo sadja ali zelenjave.

Če pogledamo, koliko kilogramov sadja in zelenjave na prebivalca zaužije posamezna država letno, bomo med največjimi uživalci zelenjave in sadja našli Dansko, kjer pojedo kar 225 kilogramov sadja in zelenjave na prebivalca. Danski sledita Španija (204 kg) in Italija (168 kg), kjer že njihova mediteranska prehrana narekuje uporabo velikega deleža sadja in zelenjave. Nato je tu še Norveška, kjer zabeleženo pojedo 166 kg sadja in zelenjave letno na prebivalca. Sem lahko uvrstimo tudi Švico in Švedsko, ki imata podobne številke.

Če pogledamo še malce izven Evrope, lahko ugotovimo, da je v Združenih državah Amerike in v Kanadi poraba sadja in zelenjave ekstremno nizka, saj tam na prebivalca pojedo le 137 kg (ZDA) in 141 kg (Kanada) sadja in zelenjave na leto. Kitajska pa ima v nasprotju izredno visoko porabo sadja in zelenjave tudi v primerjavi z Evropo, saj njeni prebivalci pojedo še enkrat toliko sadja in zelenjave, kot največji evropski porabniki.

Glede na raziskave je v nekaterih državah, kot je na primer Velika Britanija, uživanje sadja in zelenjave povezano tudi s stopnjo izobrazbe.

Kaj pomeni ena porcija sadja ali zelenjave

Pravilo pet porcij sadja in zelenjave na dan je dobro priporočilo, ki se ga bomo z lahkoto držali. S to usmeritvijo si lahko pomagajo tudi najmlajši ter najstniki, ki bodo tako lažje razvili dobre prehrambne navade. Vseeno pa se vprašamo, kako vemo, da smo pojedli eno porcijo sadja ali zelenjave.  

Pet porcij sadja in zelenjave navadno razdelimo na 2 porciji zelenjave in 3 porcije sadja na dan. Za porcijo sadja lahko štejemo en večji sadež (jabolko, hruška, pomaranča) ali 2 do 3 manjše sadeže (marelice, slive, fige). Pri zelenjavi pa krožnik solate (vsaj 50 gramov), polovico krožnika kuhane zelenjave. Seveda lahko kot porcijo štejemo tudi sadni ali zelenjavni smuti, sadno kupo ali sveže iztisnjen sok.

Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran

Iz navedenih podatkov se lahko takoj zavemo, da moramo spremeniti svoje prehranjevalne navade, saj nočemo, da bi naši otroci imeli slabo in nekvalitetno prehrano ter bi bili že v mladosti čezmerno težki. Vedno več najstnikov najraje uživa v ocvrtem krompirčku, gaziranih pijačah ter v sladkarijah in se trmasto upira sadju in zelenjavi. Če želimo, da bodo mladi radi jedli sadje in zelenjavo, jih moramo že od malih nog učiti, kakšne so dobre prehranjevalne navade.

Otroci in najstniki morajo pridobiti pravi odnos do zdrave prehrane predvsem doma in seveda tudi v šoli. Šolska prehrana mora torej načrtno vključevati čim več zelenjave ter spodbujati mlade k izboru zdrave šolske malice.

Najpomembnejši vzorniki pri zdravi prehrani pa so seveda starši, ki so vsakodnevno prisotni v otrokovem življenju. Če starši ne bodo imeli na svojih krožnikih veliko zelenjave, bodo tudi svojemu otroku težko dopovedali, da je zelenjava zdrava. Le z dobrim zgledom lahko pravilno vplivamo na prehranjevalne navade naslednjih generacij.

Manj mesa in več zelenjave

Pomembno je, da so naši krožniki raznoliki in dobro sestavljeni.

  • Jesti moramo več zelenjave in polnovrednih žit.
  • Pripravljati si moramo raznolike jedi.
  • Paziti moramo pri čezmerni pripravi hrane, saj v svetu zavržejo kar 1/3 vse pridelane in pripravljene hrane.
  • Zmanjšati moramo uživanje mesa, saj lahko mesne proteine lahko nadomestimo s fižolom, grahom in oreščki.
  • Kupovati moramo lokalno pridelano zdravo hrano.
  • Pojesti moramo manj maščob, soli in sladkorja.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri