Koliko hrupa (ki uničuje kakovost življenja!) je še sprejemljivega?

Čeprav je zvok - z govorom se sporazumevamo, zvok glasbe pomirja in poživlja ... - nekaj vsakdanjega, pa vsi zvoki vseeno niso sprejemljivi. Nekateri zvoki v določenem okolju motijo, vzbujajo nemir ali celo negativno vplivajo na zdravje ali kakovost življenja. Takrat govorimo o hrupu.

Koliko hrupa (ki uničuje kakovost življenja!) je še sprejemljivega? - Foto: profimedia

Hrup je torej neželena oblika zvoka. Kdaj pa zvok postane hrup? Za nekoga je glasna glasba nemoteča in celo velik užitek ter sprostitev, za drugega pa sprožilec stresa in izredno moteč dejavnik. Definicija, kdaj postane določen zvok hrupen, je odvisna od jakosti in frekvence zvoka, od poslušalca samega, trenutnega razpoloženja, okolja in časa.

Kakšna je raven hrupa, ki nas obdaja?

Okoli nas je ogromno različnih virov hrupa. Tega povzročajo naprave, ki nas obdajajo, promet, gradbišča, razne obrtne in industrijske dejavnosti in tudi različne prostočasne dejavnosti. Kdaj in koliko je vsak posameznik izpostavljen hrupnemu okolju, je odvisno od njegovega delovnega okolja, domačega okolja in prostočasnih dejavnosti.

V delovnem okolju so hrupu izpostavljeni predvsem tisti, ki so zaposleni v proizvodni industriji, kjer naprave neprestano obratujejo. V domačem okolju nas spremljajo zvoki radia, televizije in drugih naprav. Pri prostočasnih dejavnostih pa se največkrat srečujemo z različno glasbo. Poleg tega se s hrupom srečujemo tudi v zunanjem okolju, največkrat v obliki prometa. Tako imenovano onesnaževanje s hrupom je danes vsesplošno in obremenjujoče.

Več kot polovica populacije je izpostavljena hrupu 

Po statističnih podatkih je več kot polovica populacije izpostavljena čezmerni ravni hrupa, to je 65 dBa podnevi in 50 dBa ponoči.

Da si boste lažje predstavljali jakost določenih zvokov, vam bomo postregli z nekaterimi zanimivimi podatki. Normalno govorjenje dosega raven hrupa od 50 do 60 dBa. Če pogledamo sprejemljivo raven hrupa doma, ko je tišina, ta raven dosega 30 do 40 dBa. Za vse mlade je zagotovo zanimiv podatek ta, da glasba preko slušalk in v diskotekah dosega raven hrupa med 90 do 120 dBa, kar je daleč nad dovoljeno mejo. Podobno visoko raven hrupa dosegajo tudi tovorna vozila v prometu, telovadnice, ročno brušenje kovin ali hrup letal. Hrup reaktivnih letal dosegajo najvišje ravni hrupa, in sicer 130 do 140 dBa.

Učinki hrupa na zdravje

Človeški organizem ni prilagojen stalni izpostavljenosti hrupu, zato je velika verjetnost, da se v tem primeru pojavijo negativni učinki na naše zdravje.

Strokovnjaki učinke hrupa delijo v tri skupine:

  • Primarni učinki so vezani na obdobje, ko smo izpostavljeni hrupu. V tem primeru prihaja do motenj spanja, čezmerno izločanje stresnih hormonov, motnje v komunikaciji in koncentraciji.
  • Sekundarni učinki so običajno posledica primarnih. V tem primeru lahko prihaja do razdražljivosti zaradi motene komunikacije, utrujenosti zaradi motenj spanja, nezadovoljstvo, slabše počutje in nižja storilnost.
  • Če smo hrupu dalj časa izpostavljeni, potem zaznavamo terciarne učinke hrupa, ki pa se kažejo že v bolj resnih zdravstvenih težavah. Ob daljši izpostavljenosti hrupu, lahko zasledimo podatke o vplivu na srčno-žilni sistem.

Daljša izpostavljenost povzroča sproščanje adrenalina in kortizola, ki veljata za stresna hormona. Posledično temu prihaja do povišanega krvnega tlaka, razvoja ateroskleroze, sladkorne bolezni in tudi pojav in razvoj ishemične bolezni srca.

Dolgotrajen hrup lahko vpliva tudi na imunski sistem in tako poveča možnost raznih okužb. Glede na to, da je notranje uho tudi naš ravnotežni organ, lahko hrup negativno vpliva tudi na naše ravnotežje in na spremembe v vidnih funkcijah. Verjetno je eden najpomembnejših negativnih učinkov vpliv na vedenjske in kognitivne spremembe, med katere uvrščamo slabše bralno razumevanje in slabše spominske funkcije.

Izogibajmo se hrupu in izboljšajmo kakovost življenja

Hrup je eden najbolj pomembnih kazalcev kakovosti življenja. Več kot ga je, nižja je kakovost življenja. Zaradi hrupa smo neprestano pod stresom, kar vpliva na razpoloženje, veliko ljudi pa ima zato tudi motnje spanja. Posledica je slaba storilnost in padec koncentracije, kar privede tudi do neprijetnih nesreč.

Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu imajo ljudje tudi trajne posledice v obliki naglušnosti. Pri osebah nad 65 leti starosti je po zadnjih podatkih vsak drugi človek, ki ima težave z naglušnostjo, to pa največkrat pripelje tudi do manjše kvalitete življenja.

Napravam, strojem, prometu in vsem drugim virom hrupa se danes težko popolnoma izognemo. Lahko pa sami skušamo vplivati na raven hrupa in izpostavljenost čim bolj zmanjšati. Na trgu so na razpolago posebni čepki, ki so namenjeni prav temu.

Vsekakor pa se je treba zavedati posledic izpostavljenosti hrupu. Zavedajmo se, da nam dolgoročna izpostavljenost hrupu lahko bistveno zmanjša kakovost življenja.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri