Luskavica ni le kožno obolenje

Konec oktobra obeležujemo svetovni dan luskavice, bolezni, s katero v Sloveniji živi okoli 40 tisoč ljudi. Luskavica (psoriaza) je kronična večplastna sistemska vnetna bolezen, ki ne prizadene le kože, saj se vnetje lahko pokaže tako na koži kot drugje. Obolenje močno prizadene bolnike, omaje njihovo samopodobo in samozavest, saj je zdravljenje dosmrtno.

Moja diagnoza, 25. 11. 2018
Luskavica ni le kožno obolenje

Luskavica je kronična bolezen imunskega sistema

O luskavici je pogosto napačno mnenje, da je le kožno obolenje. Dejansko je kronična (dolgotrajna) bolezen imunskega sistema. Znanstveniki menijo, da se pojavi zato, ker imunski sistem po pomoti aktivira reakcijo v kožnih celicah, ki pospeši cikel njihove rasti.

Simpromi luskavice

Luskavica v plakih, ki je najpogostejša oblika bolezni, povzroča odebeljene luščeče se spremembe, srbeča mesta na koži in rdeče zaplate.

Večina oblik luskavice poteka v ciklih. Bolnik z luskavico je lahko več tednov ali celo mesecev brez kakršnihkoli simptomov in kaže, da je bolezen postala povsem neaktivna. Ker pa je luskavica kronična, torej neozdravljiva bolezen, lahko pride do vnovičnega zagona simptomov, ki so od osebe do osebe različni. Kakšni so, je odvisno od resnosti bolezni in oblike luskavice.

Med pogostimi simptomi so:

  • srebrnkaste, luščeče se zaplate oz. plaki,
  • dvignjena, pordela in vneta mesta kože,
  • posamična drobna, pordela žarišča (oblika je pogostejša pri otrocih in mladih odraslih),
  • suha koža, ki lahko razpoka in krvavi,
  • srbež, pekoč občutek na koži ali boleča koža ter
  • vdolbinice na nohtih ali odstopanje nohta od posteljice.

Ob sumu na luskavico je priporočljiv pregled pri družinskem zdravniku, ki bo ocenil, ali je potreben nadaljnji pregled pri specialistu dermatovenerologu.

Vzroki za pojav bolezni

Znanstveniki še ne poznajo natančnega vzroka luskavice – nekaj je dednih dejavnikov, nekaj pa dejavnikov iz okolja.

Ena od treh oseb z luskavico pove, da ima bolezen tudi sorodnik. Predvidevajo, da 10 odstotkov prebivalstva podeduje enega ali več genov, kar pri njih poveča verjetnost, da bodo zboleli za luskavico.

Prav tako luskavico lahko sprožijo določeni dejavniki iz okolja, ki pa se razlikujejo od osebe do osebe. Dejavnik, ki pri eni osebi povzroči nastanek luskavice, pri drugi osebi nima nikakršnega vpliva.

Znani sprožilci bolezni so:

  • stres,
  • poškodba kože (ureznine, odrgnine, ugrizi žuželk, hude sončne opekline),
  • okužba (na primer streptokokna okužba grla ali kandidaza),
  • nekatera zdravila, kot so litij, antimalariki, jodidi in nekateri betablokatorji (zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka).

Drugi sprožilci, kot so kajenje, uživanje velikih količin alkohola, hladno vreme, prehrana in alergije, lahko poslabšajo simptome luskavice ali povzročijo vnovičen zagon bolezni.

Luskavica ni le kožno obolenje

Čeprav se luskavica najpogosteje pokaže na koži, to še zdaleč ni zgolj kožno obolenje. Dejansko je kronična (dolgotrajna) bolezen imunskega sistema, ki se lahko pojavi na koži ali kje drugje, denimo na nohtih.

Kar 80 do 90 odstotkom ljudem z luskavico se lahko v življenju pojavi tudi luskavica na nohtih. Prizadetost nohtov je močan napovedni dejavnik za psoriatični artritis, vnetno revmatsko bolezen, ki prizadene okoli 30 odstotkov ludi z luskavico. 

Tako luskavica kot psoriatični artritis sta bolezni, ki močno negativno vplivata na kakovost življenja bolnikov, tako fizično kot psihično. Sodobna zdravila lahko bolnikom omogočijo, da bolezen ne le obvladujejo, ampak si povrnejo življenje na raven pred razvojem bolezni. Bolniki z luskavico naj svojega osebnega zdravnika povprašajo o napotitvi k dermatologu, v primeru težav s sklepi pa k revmatologu. Klinične značilnosti bolezni nohtov niso specifične za luskavico na nohtih, zato je pomembna pravilna postavitev diagnoze. Pogosto se namreč luskavica na nohtih zamenja z glivično okužbo.

Življenje z luskavico

Luskavica ljudi prizadene na tako rekoč vseh področjih življenja – tako s telesnega kot tudi čustvenega vidika. Luskavica lahko pomeni veliko čustveno breme za bolnika in zmanjšuje kakovost njegovega življenja, v kolikšni meri vpliva, pa je odvisno od razširjenosti in oblike bolezni.

Okolica to bolezen zaradi videza pogosto tudi napačno dojema in bolniki so zaradi tega stigmatizirani, kar lahko oteži njihove stike z družbo. Čustvene posledice so zato lahko strah, jeza, zadrega in depresija.

Da gre za zelo zahtevno bolezen, ki močno poslabša kakovost življenja, je prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija – 24. maja 2014 je namreč generalna skupščina te organizacije sprejela resolucijo o luskavici. Luskavico je prepoznala kot kronično, nenalezljivo, bolečo bolezen, ki močno omeji ali celo iznakazi bolnike in za katero ne obstaja dokončna ozdravitev. Hkrati resolucija poudarja tudi psihosocialno breme bolezni in da mnogo bolnikov trpi zaradi slabega zavedanja o bolezni v širši javnosti. V primerjavi z drugimi boleznimi ima na bolnika zelo velik vpliv in spada med tiste, ki najbolj poslabšajo kakovost bolnikovega življenja – srčno popuščanje, kronična pljučna bolezen, srčni infarkt, artritis ali visok krvni tlak.

Medsebojna pomoč bolnikov

Poleg zdravljenja z zdravili je pomembno, da si ljudje z luskavico poiščejo tudi drugo pomoč. 

Društvo psoriatikov Slovenije je humanitarna organizacija, ki deluje že od leta 1979. Glavno poslanstvo društva je izboljšanje kakovosti življenja bolnikov, z informiranjem, ozaveščanjem in izobraževanjem pa si prizadevajo za boljše poznavanje, razumevanje in sprejemanje ljudi z luskavico.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri