Motnje spanja niso hec!

Motnje in bolezni spanja niso redke, a ker se nekatere med njimi kažejo precej nenavadno, težave s spanjem bolniki neredko raje zadržijo zase. Pa bi morali o njih spregovoriti, saj je kakovosten spanec nujno potreben za normalno delovanje in zdravje celega telesa.

Motnje spanja niso hec! - Foto: profimedia

Nespečnost, prekomerna dnevna zaspanost, motnje dihanja in gibanja v spanju so le nekatere izmed več kot 90 različnih vrst motenj in bolezni spanja. K motnjam spanja prispevajo življenjski slog, izmensko delo, dežurstva, čezoceanski poleti in različne bolezni.

Ker smo zaradi hitrega tempa, nenehnih obveznosti in skrbi vsi občasno preutrujeni in slabo prespani, številni pomoč poiščejo šele, ko motnje spanja načnejo vsakdanje življenje ali ga celo ogrozijo. 

Koliko spanja potrebujemo?

Spanje je aktiven proces, v katerem so možgani še kako dejavni. Vsi ne potrebujemo enake količine spanja:

  • Novorojenčki denimo prespijo približno 16 ur na dan.
  • Otroci med šestim in 12. letom potrebujejo od 10 do 11 ur spanja.
  • Mladostniki potrebujejo približno devet ur spanja.
  • Odrasli pa v povprečju potrebujemo dnevno od sedem do osem ur spanja.

Zanimivo je, da starostniki potrebujejo več spanja, kot bi utegnili misliti glede na to, da se pogosto zbujajo zelo zgodaj, saj so raziskave dokazale, da potrebujejo vsaj toliko spanca kot mlajši odrasli. Zato vaša ded in babica verjetno dremata tudi čez dan, saj počitek preprosto potrebujeta.

Zlato pravilo pa pravi, da je spanca dovolj, kadar se prebudimo spočiti in polni energije za nov dan.

Motnje spanja

Veliko jih je in pogostejše so, kot mislimo, pravijo strokovnjaki. Bolnike z motnjami spanja v svoji ambulanti družinske medicine Zdravstvenega doma Bled srečuje tudi asist. Andrej Pangerc, dr. med.: »Bolniki navadno pridejo zaradi drugih težav, vmes pa pogosto povedo, da imajo težave tudi s spanjem. Takrat me zanima, ali gre za prekomerno dnevno zaspanost ali ima bolnik težave z nespečnostjo. Včasih lahko govorimo o obojem hkrati. Zanima me, kdaj in koliko spi in kakšno je to spanje, ga osveži ali je, ko se prebudi, še vedno utrujen.”

  • Nespečnost
    Med najpogostejše motnje in bolezni spanja sodijo nespečnost in različne oblike prekomerne dnevne zaspanosti. “O nespečnosti govorimo, če ima bolnik težave z uspavanjem ob pravem času, z nočnim prebujanjem ali prebujanjem ob prezgodnji uri. Vse ob zadostni količini in možnosti za spanec. Ob tem se moramo z bolnikom med drugim pogovoriti o uporabi alkohola ali poživil, morebitni tesnobi in nekaterih nevroloških obolenjih, kot je stanje po možganski kapi ali Parkinsonova bolezen, saj lahko vse to moti spanec. Nespečnost je lahko povezana tudi s prebujanjem zaradi bolečine, pogosto potrebo po uriniranju zaradi težav s prostato ali sladkorno boleznijo, težav s ščitnico in podobno. Še en pogostejših razlogov za nespečnost je sindrom nemirnih nog, s katerim se srečuje približno deset odstotkov populacije.”

  • Prekomerna dnevna zaspanost
    Druga plat motenj spanja pa so različne oblike hipersomnije – prekomerne dnevne zaspanosti: “Pri hipersomnijah gre za prekomerno dnevno zaspanost, ko si bolnik tega ne želi, ko zaspi oziroma postane zaspan ob neprimernem času in na neprimernem mestu. Ljudje pogosto pravijo, da so prekomerno dnevno zaspani, pa je razlog v tem, da gredo prepozno spat in prezgodaj vstanejo. To je zgodba tipičnega Slovenca - odi spat ob enajstih, vstaja pa ob petih zjutraj. To ni prava hipersomnija, to je preprosto premalo spanca. Eden izmed pogostejših razlogov prekomerne zaspanosti pa je motnja dihanja v spanju, ki lahko bolnika prebudi tudi 100-krat na uro.” 

  • Narkolepsija
    Je ena izmed oblik neobvladljive dnevne zaspanosti, ki je posledica dosmrtne nevrološke bolezni. Čeprav se najpogosteje pojavi že pri otrocih in mladostnikih, med pojavom prvih simptomov in postavitvijo diagnoze pogosto preteče več let. Bolniki pa o znakih bolezni težko spregovorijo, ali kot pojasni asist. Pangerc: “Predstavljajte si, da pride k vam v ambulanto bolnik, ki reče: Veste, doktor, ponoči ne morem spati, čez dan sem pa zelo zaspan, včasih se mi v postelji zgodi, da slišim, vidim in čutim stvari, za katere vem, da jih ni tam. Včasih ležim v postelji, pa se ne morem premakniti – kot bi bil ujet v svojem telesu. Pa enkrat ali dvakrat se mi je zgodilo, da sem kar padel po tleh. Vedel sem za vse, kar se dogaja okoli mene, in nisem bil nezavesten.” To je  zgodba oseb, ki imajo narkolepsijo.

    To je bolezen, kjer spanje in budnost nista tako ostro ločena, kot bi morala biti. Zato se predvsem na meji med uspavanjem in prebujanjem pojavljajo karakteristike spanja, ki se vsiljujejo v budno stanje. Taki bolniki potrebujejo našo pomoč.

Motnje spanja, številne so obvladljive že z upoštevanjem preprostih pravil higiene spanja, družinski zdravniki in specialisti za motnje spanja somnologi uspešno zdravijo oziroma jih obvladujejo z različnimi farmakološkimi in nefarmakološkimi ukrepi. 

A to je mogoče šele, ko svojemu zdravniku zaupamo, da imamo s spanjem težave.

Higiena spanja za krepčilen spanec

  1. Čez dan ne dremajte in ne ležite v postelji.
  2. Izogibajte se kofeinskim napitkom 6 ur pred spanjem.
  3. Izogibajte se nikotinu.
  4. Izogibajte se pitju alkohola pred spanjem.
  5. Izogibajte se spanju z domačimi ljubljenčki.
  6. Ne uporabljajte alkohola kot hipnotika.
  7. Pred spanjem pojejte lahek prigrizek.
  8. Spalno okolje naj bo udobno in namenjeno spanju.
  9. Telesna dejavnost čez dan, vendar ne pozno zvečer.
  10. Z jutranjo budilko vzdržujte reden urnik spanja.
  11. Za blaženje hrupa uporabljajte čepke za ušesa ali glasbo.

Vir: www.zaspan.si

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri