Ob svetovnem tednu cepljenja o zmotah o cepljenju

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 34 odstotkov mladih mamic ne zaupa v cepljenje. Zakaj ljudje ne zaupajo cepljenju? Kakšne so največje zmote o cepljenju? Ob svetovnem tednu cepljenja se moramo zavedati, da s cepljenjem zaščitimo sebe in okolico.

Ob svetovnem tednu cepljenja o zmotah o cepljenju - Foto: Profimedia

Strahovi o neželenih učinkih in neučinkovitosti so zmotni

Najpogostejši strah pri cepljenju je, da bo povzročilo neželene učinke ali pa da samo cepljenje ni učinkovito,« je iz lastnih izkušenj v svoji ambulanti pojasnil Denis Baš, dr. med., spec. pediater iz Zdravstvenega doma Kamnik. 

Takoj na drugem mestu pa je tudi po raziskavah nepoznavanje podatkov oziroma mnenje, da se bolezni, proti katerim se cepimo, pri nas ne morejo zgoditi. Po besedah prim. dr. Alenke Trop Skaza, dr. med., epidemiologinje z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, podatki od lani kažejo, da se je prvič po desetletnem obdobju trend doseženega odstotka obveznega cepljenja pri predšolskih otrocih obrnil navzgor.

A strah in negotovost staršev še vedno ostajata. Mama petih otrok in družinska terapevtka dr. Andreja Poljanec priznava, da se je tudi sama pred cepljenjem svojih otrok srečevala s strahovi. Povedala je, da je sama imela srečo, ki je številni starši nimajo. »To pa zato, ker sem lahko poklicala prijatelja pediatra ali zdravnika, obrnila sem se lahko na mamo, ki tudi dela v zdravstvu, da sem si lahko razjasnila stvari z dodatnimi vprašanji. Menim, da se ljudje lahko pomirimo samo tako, da imamo več informacij, ki so jasne, in ko se zavedamo prednosti in slabosti. Ampak vsi starši si tega ne morejo privoščiti in odgovore iščejo na spletu. V tej negotovosti in stiski so sami,« je povedala.

Ključna je pravilna ozaveščenost s strani strokovnjakov

»Vidim pa še drugo težavo, zakaj starši odklanjajo obvezno cepljenje. Generacije staršev, ki imajo zdaj majhne otroke, ne delujejo več na takšen pritisk, kot so delovale prejšnje. Danes ljudje sami poiščejo podatke, kar jim povzroča več negotovosti in odpora, zakaj bi cepil otroka, če ne veš točno, zakaj,« meni Andreja Poljanec, ki je vseh svojih pet otrok cepila.

»Zato je vloga ozaveščanja ključna, hkrati pa tudi iskrenost, da samo pozitivnih učinkov vendarle ni,« meni družinska terapevtka. »Staršem moramo razložiti, da je tveganje, da bo otrok dobil neželeni učinek po cepljenju, zelo majhno. Seveda ima lahko vsako zdravilo in vsako cepivo neželene učinke, vendar so po cepivih ti večinoma blagi, prehodni, tako da je tveganje, da bi prišlo do nekega resnega neželenega učinka, majhno,« pojasni pediater Denis Baš.

Cepiva so danes varna

Znanstvenica dr. Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, ki se ukvarja s tem področjem, je povedala, da so danes cepiva varna in da se je treba zavedati, da so cepiva skozi zgodovino »pretekla dolgo pot«. »Cepljenje se je začelo že v 18. stoletju. Takrat so uporabljali žive organizme, v tem primeru bakterije, ki so jih nanašali na kožo zdravim ljudem. Ti so pridobili to zaščito ali umrli. Ta metoda je bila za ljudi torej izjemno nevarna. Začeli so uporabljati oslabljene viruse oziroma mikroorganizme – v našem primeru bakterije in viruse. Pozneje v moderni dobi s tem znanjem, ki ga imamo zdaj, pa se pripravljajo cepiva samo iz komponent, torej iz določenih delčkov materiala, ki je značilen za specifičen virus ali bakterijo. In ta cepiva so v smislu varnosti najbolj varna. Glede na število ljudi, ki so bili cepljeni s temi cepivi, lahko z veliko zanesljivostjo trdimo, da so ta cepiva izjemno varna.

Cepiva bolj varna od nekaterih zdravil

V primerjavi z nekaterimi zdravili, ki jih ljudje danes dnevno uporabljajo, so cepiva pravzaprav bolj varna,« pojasni Mojca Benčina. »Ne smemo pa zanikati, da se lahko pojavijo alergijske reakcije, ki mogoče niso direktno vezane na samo cepivo, ampak na dodatke v cepivu, in pa tudi določene reakcije telesa, ki so mogoče edinstvene za določeno populacijo otrok.«

Pediater Denis Baš je povedal, da je bilo v letu 2016 primerov neželenih učinkov, ko je bil otrok nekaj dni po cepljenju napoten v bolnišnico (a to ne pomeni, da je tam tudi ostal), sedemnajst. Vsi so bili po njegovih besedah brez posledic. »Preden cepiva dobijo dovoljenje za promet, gredo že takrat, ko se testirajo klinično, kar pomeni na ljudeh, skozi tri faze obsežnih raziskav. V teh fazah se preverjajo varnostni profil, imunogenost in neželeni učinki. Šele ko gre cepivo uspešno skozi vse te postopke, dobi dovoljenje, da se z njim lahko cepi. Dovoljenje izdajo mednarodni regulatorni organi, v Sloveniji pa imamo še en regulatorni mehanizem – Javno agencijo za zdravila, ki potem še enkrat vzame pod drobnogled to cepivo, da dobi dovoljenje za cepljenje slovenskih otrok,« razloži Alenka Trop Skaza.

»Vsi neželeni učinki se zbirajo in analizirajo. Imajo pa pacienti tudi sami možnost na spletni strani JAZMP izpolniti elektronski obrazec in poročati o stranskih učinkih cepljenja. Na NIJZ komisija vsaka dva, tri mesece skrbno analizira vse tisto, kar je bilo prijavljeno iz kateregakoli vira,« razloži Trop Skazova.

Težke kovine v cepivih so preteklost

Pred leti je bila velika kampanja o tem, da so v cepivih težke kovine, in prav ta kampanja je spodbudila, da je farmacevtska industrija iz cepiv težke kovine umaknila. »Torej ta trenutek v cepivih, ki se uporabljajo v Sloveniji, ni konzervansov s težkimi kovinami,« odgovori Mojca Benčina. »Uporabljajo se druge substance. Predvsem takšne, ki jih moramo uporabiti, da se lahko vzpostavi imunost. Gre predvsem za aluminijev fosfat oziroma aluminijev hidroksid, ki spodbudi naše telo, da se začne odzivati na cepivo. S tem dosežemo pravilno usmerjeno cepivo v smer zaščite, ne pa v smer alergije, hkrati pa aluminijev hidroksid omogoči, da se količina antigenov v cepivu bistveno zmanjša. Kar je ključno za varnost,« pojasni znanstvenica Mojca Benčina.

»Potem so tudi neki manjši dodatki v sledovih, ki pa prihajajo v cepivo, ker jih je treba pripraviti, da so neživa. Govorimo o tako majhnih količinah, da jih bistveno več vnesemo v telo s  prehrano oziroma s svojim življenjskim slogom,« še razloži. »Z maminim mlekom otrok dobi do desetkrat večje količine aluminija. Aluminij je vedno prisoten. Večina aluminija, tudi
tistega, ki je v cepivu, telo v 90 odstotkih v enem dnevu izloči. Medtem ko se drugo lahko naloži na kosti. A odmerek aluminija, ki ga dobimo s cepivom, je v primerjavi s količino aluminija, ki ga dobimo s hrano in podobnim, malenkost,« še doda pediater Denis Baš.

Zdravniki morajo posredovati resnične informacije in raziskave

Družinska terapevtka in mama petih otrok Andreja Poljanec meni, da bi zdravniki zelo pomagali staršem, če bi bili glede znanstvenih izsledkov iskreni. »To ljudi v resnici pomiri – da so nam predstavljeni pozitivni vidiki in da predstavijo tudi tveganje ob na primer necepljenju. Jezen odziv staršev pa se pojavi zaradi tega, ker je to področje precej kompleksnejše, kot se predstavi staršem in tudi javnosti. Pomembno pa je, da tudi pediater prepozna, kaj starš v tistem trenutku doživlja, in da se med njima vzpostavi zaupanje. Starši smo zahtevni, gre namreč za naše otroke. Pomembno je, da je starš pomirjen,« komentira Andreja Poljanec.

Kakšne so posledice necepljenja?

»Zelo pomembno je, da starš, ki odkloni cepljenje, dobi informacije, kaj narediti z otrokom, ki ni cepljen,« še doda pediater Baš.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri