Pazljivo na piknikih - bakterije se skrivajo tudi v hrani

Kot iz nič nas začne črvičiti po želodcu, postane nam slabo, pojavita pa se še driska in siljenje na bruhanje. Takrat navadno vemo, da so nas obiskale črevesne okužbe. Tem smo še bolj izpostavljeni v poletnih mesecih, ko se hrana, shranjena na neprimerni temperaturi, še hitreje pokvari.

Pazljivo na piknikih - bakterije se skrivajo tudi v hrani - Foto: Profimedia

Virusi se skrivajo tudi v živilih

Najbolj pokvarljiva in za bakterije občutljiva živila so:

  • meso, morski sadeži, ribe,
  • mleko in mlečni izdelki (smetana, jogurti, skuta itd.),
  • jajca, jajčne jedi,
  • sladice

..., ki se v obdobju piknikov najraje znajdejo na naših mizah.

Zato je treba pozornost posvetiti predvsem temu, da so živila primerno shranjena, sadje in zelenjavo moramo vedno dobro oprati, živila, kot so morski sadeži, ribe in meso, pa je treba uživati le dobro prekuhana. Tako se zaščitimo tudi pred bakterijami, kot je salmonela ali E.coli.

Znaki zastrupitve

Znaki zastrupitve s hrano so:

  • trebušni krči,
  • driska, 
  • bruhanje,
  • huda slabost, 
  • oslabelost,
  • dehidracija, 
  • glavobol,
  • povišana telesna temperatura,
  • hiter in slaboten utrip,
  • splošno slabo počutje.

Kaj storiti, ko posumimo na zastrupitev s hrano?

Ko posumimo na zastrupitev s hrano, je najbolje poiskati zdravniško pomoč. Zdravnik vas bo v tem primeru pregledal in podal navodila, kako ravnati. Če zdravnika ne morete obiskati, potem ta navadno svetuje, da poskusimo izzvati bruhanje in hrano na tak način izločiti iz telesa. Sprožanje bruhanja je učinkovito, če od zastrupitve s hrano ni minilo več kot 6 ur in če je prizadeti pri polni zavesti.

Po izbruhu hrane naj bi prizadeti popil vsaj pol skodelice mlačne vode ali kamilični čaj z dvema žličkama grenke soli. Takšen odvajalni napitek se priporoča tudi pri driski. Pomembno je, da zastrupljeni dovolj počiva, za žejo pa uživa nesladkan ruski čaj. Za lajšanje je mogoče uporabiti tudi oglje v prahu ali tabletah. Če je prizadeti izločil veliko tekočine, se za obnovitev elektrolitov v krvi priporoča pitje rehidracijskega praška.

Kako ublažiti simptome?

Ni vedno nujen obisk lekarne, nekaj blažilnih učinkovin za lajšanje manjših zdravstvenih težav, ki nas pestijo poleti, lahko najdete kar v naravi. Za blaženje simptomov, kot so krči, slabost, napihnjenost in driska, so zelo dobra različna domača zdravila.

Pomaga:

  • sadna kaša (pretlačene banane ustavijo drisko in poskrbijo za vnos dragocenega kalija),
  • borovničev napitek (2 žlički suhih (!!) borovnic približno 15 minut kuhajte v 250 ml vode, nato precedite in čez dan popijte 2-3 skodelice) ali
  • glina (2 žlički gline v prahu stopite v 250 ml vode in pijte čez dan).

Če ste na poti, boste verjetno hoteli drisko zaustaviti nekoliko hitreje – za to so primerna zdravila z učinkovinami, kot so loperamid in podobno.

Morda vam to ne bo ravno prijalo, če vam bo slabo, vendar je pomembno, da nadomestite izgubo tekočine zaradi bruhanja in driske. Pijte veliko vode in čaja (na primer iz njivskega osata in plahtice, kamilice ali melise). Pomagajo tudi lupine semena trpotca, ki v črevesju delujejo kot naravno mazivo in tako pomagajo pri zaprtju. Ker hkrati zgostijo vsebino črevesja, pomagajo tudi pri driski. Dvakrat do trikrat na dan v vodi namočite 1 žličko semen in jih nato pojejte. Pomembno: nato popijte 1–2 kozarca vode.

NUJNO: Če okužba ne izzveni niti po treh dneh, če imate nenavaden občutek slabotnosti, visoko temperaturo ali pa celo kri v blatu, obiščite zdravnika.

Pozor: Ne podcenjujte močnega bruhanja in driske

Izguba tekočine je lahko zelo nevarna za starejše, ljudi z oslabljenim imunskim sistemom in za otroke. V hujših primerih lahko pride tudi do težav z ledvicami. 

Čiščenje prebavil je ključ do zdravja 

V prebavnem traktu, želodcu in črevesju živi desetkrat več bakterij, kot je vseh človeških celic v celotnem telesu. V uravnoteženem ekosistemu prebavnega trakta je 85 odstotkov zdravih mikroorganizmov in 15 odstotkov nezdravih. Prebavni organ nas oskrbuje s hranilnimi snovmi in energijo. 

Bakterije v prebavilih pa nas ščitijo pred okužbami in uravnavajo imunski sistem. Zato je neravnovesje v prebavnem sistemu odgovorno za nastop večine bolezenskih stanj. Neprimerna prehrana, ki temelji na hrani, oropani hranilnih snovi ter polni kemikalij in konzervansov, pokvari razmerje in lahko vodi v slabo prebavo, slabše vsrkavanje hranil, porušeno črevesno floro in težave z odvajanjem.

Poleg tega pa te težave niso primeri bolezenskih stanj, ki povzročajo težave zgolj v prebavilih; prizadenejo tudi druge sisteme v telesu, tudi imunskega.

Neprebavljena hrana ustvari strupene stranske produkte, ki dražijo črevesno steno in povzročajo povečano propustnost. Strupi lahko tako preidejo skozi sluznico v kri, zaradi česar pride do odziva protiteles. Rezultat takšne reakcije so vnetja, alergijske reakcije in občutljivost za hrano. 

Najljubša hrana črevesja

Če bi lahko črevesje povedalo, kaj je njegova najljubša hrana, bi se med prvimi desetimi zagotovo znašli kefir, jogurt in kislo zelje. Ta hrana ga namreč oskrbi z mlečnokislinskimi bakterijami, ki skrbi za ravnovesje črevesne flore. Laktobacili ali bifidobakterije v probiotičnem jogurtu celo zelo ciljno pomagajo pri zdravljenju zaprtja in različnih vnetij.

Pozor: Povsem normalno je, če greste na blato trikrat dnevno ali pa enkrat na tri dni. Če pa mine več kot tri dni in vas med izločanjem boli, morate obiskati zdravnika.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri