Genetika: Rak je delno gensko pogojen, vendar ga način življenja lahko prepreči

Pogostokrat velja, da so za nekaj krivi geni, vendar se je potrebno zavedati, da imamo ljudje različne biološke danosti, ki se izoblikujejo pod vplivom okolja, v katerem živimo.

Moja diagnoza, 21. 10. 2019
Genetika: Rak je delno gensko pogojen, vendar ga način življenja lahko prepreči - Foto: Profimedia

Vpliv genetike na posameznika

Genetika je veda, ki raziskuje dedovanje lastnosti različnih organizmov. Pri tem je pomembno vedeti, da ne podedujemo lastnosti, ampak gene, ki so naša usoda, in nas determinirajo.

Geni so sestavljeni iz zaporedja struktur, ki jih imenujemo ezoksiribonukleinska kislina ali DNK. Takšne molekule DNK so tesno zvite skupaj in oblikujejo kromosome. Kromosomi enega od staršev pri oploditvi izmenjajo nekaj DNK s kromosomi drugega starša, in tako nastane nov niz kromosomov, ki imajo mešano DNK. Na ta način otrok tako podeduje lastnosti obeh staršev.

Genski zapis vpliva na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti posameznika

Običajno se starši že ob rojstvu otroka sprašujejo, katere lastnosti bo otrok podedoval po očetu in katere po materi. Ali bo imel očetove oči ali mamin nos je le nekaj vprašanj, ki si jih starši pogosto postavljajo še pred rojstvom otroka. Geni so sestavni deli celic, ki jim narekujejo, kako naj rastejo. Posamezne lastnosti, kot je na primer barva oči, tako iz generacije v generacijo prehajajo s staršev na otroke, zato so le ti pogosto podobni svojim staršem ali celo starim staršem.

Pri tem je potrebno vedeti, da so določene lastnosti bolj odvisne od genov kot druge, pogosto pa je tudi težko določiti katera lastnost je genska. Tiste lastnosti, ki so odvisne od majhnega števila genov, imenujemo mendelske lastnosti. V to skupino uvrščamo na primer krvno skupino ali barvo oči. Druga skupina pa so poligenske lastnosti, ki so praviloma pod večjim vplivom okolja. V to skupino na primer uvrščamo telesno težo.

Tudi kar se tiče dedovanja različnih gibalnih sposobnosti, lahko rečemo, da je stopnja vpliva genetike zelo različna. Vse gibalne sposobnosti so prirojene in pridobljene, kar pomeni, da je posamezniku že ob rojstvu dana stopnja, do katere lahko razvije te sposobnosti, v primeru gibalne aktivnosti pa se jih lahko tudi preseže. Verjetno ste že velikokrat slišali, da je nekdo rojen šprinter. Strokovnjaki ocenjujejo, da je hitrost gibalna sposobnost, ki je kar med 80 in 95% prirojena in odvisna od naših genov. Na drugi strani pa je na primer moč prirojena le v 50%, kar pomeni, da se jo da s treningi močno strenirati.

Naša osebnost je odraz vpliva genetike in okolja

Vendar pa telesne značilnosti in gibalne sposobnosti niso edina lastnost, ki jo podedujemo. Znano je, da je v naših genih zapisan tudi naš značaj, pri čemer ima velik pomen tudi dejavnik okolja. Intelektualnost se tako na primer lahko optimalno razvije le v spodbudnem okolju, ki njenega razvoja ne zavira.

Geni, ki jih podedujemo, torej niso nekaj absolutnega, ampak je za razvoj značilnosti potrebna dolgotrajna interakcija med dednostjo in okoljem.

To je še posebej pomembno, kadar govorimo o vplivu genetike na osebnost. Točne ocene, koliko geni vplivajo na osebnost trenutno ni mogoča, po nekaterih raziskavah znaša 40 do 50 odstotkov. Geni delujejo na osebnostne značilnosti, ki v večji meri vplivajo na to, kako posameznik zaznava, spreminja in oblikuje svoje okolje. Torej pri vedenjskih značilnostih ne moremo vsega pripisovati genom, ampak je potrebno upoštevati tudi druge okoljske dejavnike.

Že dolgo velja, da ima posameznikov DNK močan vpliv na njegovo zdravje

Geni pa na žalost vplivajo tudi na pojavnost različnih bolezni, zato jim pravimo kar dedne bolezni ali genetske bolezni. Takšne bolezni so posledica poškodb na ravni genov oziroma kromosomov, pri čemer je poškodba navzoča od spočetja in smo jo podedovali od staršev. Do takšnih dednih bolezni pride zaradi kromosomskih nepravilnosti, ki so posledica nepravilne delitve celic ali genskih mutacij. Med tovrstne bolezni na primer uvrščamo Downow sindrom.

Za razliko od genetskih bolezni, pa v primeru genskih okvar ali nepravilnosti govorimo le o delno genetsko pogojenih bolezni. Takšne okvare imajo običajno patološki učinek le pri osebah, ki so nagnjene k bolezni, kar pomeni, da so ti ljudje tudi podedovali okvare v nekaterih ključnih genih, vendar do bolezni ne pride, če v določenem življenjskem obdobju ne pride do poškodbe drugih genov. Med tovrstne bolezni uvrščamo mnoge zelo razširjene bolezni kot so na primer bolezni srca in ožilja, diabetes, rak in še mnogo drugih. Na potek teh bolezni močno vplivajo dejavniki okolja, zato s kakovostjo življenja bistveno vplivamo na svoje zdravje.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri