Ste prepričani, da dihate pravilno?

Dihanje je avtonomno. To pomeni, da poteka nehotno, samo po sebi in ni pod našim zavestnim nadzorom. Tudi če vas torej ne opozorim na to, da dihajte, dihate. Vendar pa, ali dihate pravilno?

Ste prepričani, da dihate pravilno? - Foto: Profimedia

Z načinom življenja močno posegamo v zdravo dihanje.

Kaj je tisto, kar danes najbolj negativno vpliva na dobro, zdravo dihanje?

  • Sedenje
    Človek še nikoli v svoji zgodovini ni toliko sedel kot sedi danes. Ko sedimo, je telo v bolj sključeni/skrčeni fazi. Rebra pritiskajo skupaj in navzdol. Pod rebri pa je diafragma – dihalna mišica, ki je zaradi sedenja ne moremo uporabiti v njeni polni amplitudi. Zato lahko sčasoma začnemo dihati hitreje in bolj plitko. Kar lahko na dolgi rok privede do slabega počutja, glavobolov, splošne zakrčenosti, depresije, brezvoljnosti …

  • Hitenje
    Veliko ljudi zelo hiti: hitro vstanejo, hitro se uredijo, hitijo v šolo, službo, hitro pojejo obrok, hitro delajo, vse se mudi, roki dihajo za vrat, mudi se domov, mudi se večerjat, mudi se spat. Pa se res tako mudi? Najbrž ne. Samo navajeni smo tako. In veliko ljudi tako živi. In potem ni nič čudno, če tudi sami pademo v ta krog. In tako lahko kar naenkrat več ne dihamo v razsežnostih, ki jih naše telo zmore ali celo potrebuje. Telo ne dobi dovolj kisika, lahko nas boli glava, prej se utrudimo, nismo pri volji, težje delamo.

  • Zamujanje
    Paradoks sodobnega časa: večino časa hitimo, a kljub temu zamujamo. Ste se kdaj vprašali, zakaj? Ali to res potrebujete? Delajte dihalne vaje. Kakršne koli. Umirite glavo. Načrtujte bveznosti, da prenehate hiteti. Ko boste nehali hiteti, ker boste načrtovali svoje obveznosti, boste prihajali točno na določeno mesto. Tako ne boste zamujali. Telo ne bo pod stresom. Zadovoljstvo, da niste hiteli in ste prišli pravočasno, telo napolni z dobrimi občutki. In to je zdravilno.

  • Pretiravanje
    In ko končno najdemo čas zase, za gibanje, gremo na Triglav. Gremo na maraton! Dvigujemo najtežje uteži. Naredimo največ ponovitev. Zakaj že? Ko najdete čas zase, se ulezite, umirite glavo, dajte telesu prostor in čas, da diha. Poskušajte priti s telesom v stik tako, da si predstavljate, da si pri izdihu lahko oddahnete. Tako boste naredili veliko več koristi za svoje telo.

Tehnike dihanja

Danes poznamo res veliko različnih tehnik dihanja. Sami moramo ugotoviti, katera dihalna tehnika nam bolj ustreza in katera manj. To ugotovimo tako, da poskusimo. Da dihamo neko tehniko. Da jo ponavljamo. Da jo testiramo na sebi. Tako ugotovimo, kaj nam ustreza in kaj ne in kdaj (zjutraj, zvečer, za konec tedna ...).

Včasih se mi zdi, da se ljudje premalo zavedamo, da 30, 40 let gonimo telo kot norci in pol seveda nekje nekaj odpove, mi pa se čudimo, kako je to možno. › Če se vsak večer počutimo, da smo šli čezse, lahko to tako počnemo zelo kratek čas! To je pot do izgorelosti, ki je ena od večjih težav sodobnega časa in skoraj vsakdo se vsaj enkrat, če ne večkrat zelo hitro znajde v njej.

In dihanje vam lahko pomaga, da ustavite tempo in preprečite (tudi) izgorelost. Ko boste bolj pozorni na svoje telo skozi  dihanje, ko boste dihali zavestno in izvajali dihalne tehnike, se lahko zgodi naslednje:

  • Upočasnili se boste.
  • Postali boste učinkovitejši.
  • V nekoliko počasnejšem ritmu se imamo čas sploh zavedati, da živimo in uživamo v življenju.
  • Ugotovimo, da imamo čas, da si vzamemo čas.
  • Ugotovimo, da imamo dovolj časa, da pravočasno pridemo na dogovorjeno mesto.
  • Postanemo točni.
  • Poveča se občutek miru v sebi.
  • Pridemo v stik z občutkom, da se lahko sprostimo.
  • Umirjeno dihamo.
  • Zgradimo občutek, da si lahko pri izdihu oddahnemo.
  • Dihalna vaja postane užitek, ne stres.
  • Počutimo se zdravi.
  • Počutimo se dobro.
  • Umirimo se.
  • Zdi se nam, da imamo na voljo več časa.
  • Misli postanejo obvladljive.
  • Lažje zaspimo.
  • Bolje spimo.
  • Poveča se fokus, ko je treba.
  • Ne odreagiramo v afektu.
  • Pozitivni vpliv na medsebojne odnose, ki ga prinašata mir, predihanost.

Razlogov ZA dihanje je torej več kot dovolj.

Avtorica članka: Tanja Želj, univ.dipl. prof. šp. vzg.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri