V mesecu maju obeležujemo Svetovni dan možganske kapi

V maju obeležujemo nekaj za zdravje pomembnih dni. Deseti dan v mesecu je na vrsti Svetovni dan možganske kapi. V nadaljevanju si preberite nekaj koristnih napotkov, ki se navezujejo na to, kako najlaže prepoznamo znake možganske kapi in pa kako se ji lahko tudi sami izognemo oziroma jo v veliki meri preprečimo.

V mesecu maju obeležujemo Svetovni dan možganske kapi - Foto: Shutterstock.com, Profimedia

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je dogodek, ki se ponavadi zgodi nenadoma, in sicer v osrednjem živčevju, pri katerem pride do nezadostne oskrbe možganov s krvjo. Ločimo med tremi oblikami možganske kapi:

  • Manjša možganska kap je prva oblika tovrstne kapi. Zanjo je značilno, da njeni simptomi minejo v nekaj dneh ali tednih.
  • Znotrajmožganska krvavitev je naslednja oblika. Za petino ljudi, ki doživijo možgansko kap, velja, da je vzrok zanjo krvavitev v določenem delu možganov.
  • Ishemična možganska kap pa je oblika kapi, ko prekinitev krvnega obtoka v delu možganov traja tako dolgo, da povzroči trajno možgansko okvaro.

Možganske celice lahko pravilno delujejo le pod pogojem, da so nenehno oskrbovane s primerno količino kisika. Možganom kisik dovaja kri. Če je v možganih krvni obtok moten zaradi zamašitve, to povzroči smrt celic v določenem predelu možganov, ker ga zamašena žila ne more več oskrbovati s kisikom. Posledično to pripelje do značilnih znakov in simptomov. Ti lahko trajajo nekaj tednov, mesecev ali pa veljajo celo za trajne.

Znaki, ki kažejo na možgansko kap

Možganska kap se lahko pojavi posamezno ali pa se jih pojavi kar več, in sicer v več nizih. Slednje se lahko med seboj razlikujejo po moči.

Najpogostejši kazalci možganske kapi so:

  • nenadna vrtoglavica, kjer so prisotne tudi motnje v ravnotežju;
  • motnje zavesti, pri čemer je v ospredju zmedenost ali celo koma;
  • motnje govora, kot so nerazločen govor, nesposobnost govorjenja, razumevanja in tudi pojmovanja;
  • delna ohromelost obraza, najpogosteje se povesi ustni kot, pri tem gre tudi za iztekanje sline;
  • gibalne motnje, lahko tudi v več udih;
  • čutne motnje, kar pomeni neobčutljivost na dotik, bolečino, pojav mravljincev;
  • glavobol, ki ga lahko spremlja slabost ter bruhanje;
  • oči, ki so obrnjene navzgor ali vstran;
  • epileptični napad;
  • hropeče dihanje;
  • motnje vida;
  • rdečica ali bledica obraza

GROM tehnika

Verjetno ste že kdaj zasledili kratico GROM. V resnici lahko s povsem preprostim testom hitro ugotovimo, ali imamo pred seboj osebo, ki jo je doletela možganska kap. Sledimo korakom, ki jih označimo z omenjeno kratico GROM. Pozorni smo na govor, roke, obraz ter besedno zvezo mudi se.

G - govor

Prvi korak je preverjanje govora. Osebi, za katero torej sumimo, da jo je doletela možganska kap, povemo izjemno enostaven stavek. Nato od nje zahtevamo, da ta isti stavek ponovi. Zdrava oseba ga bo zlahka ponovila, oseba, pri kateri obstaja sum kapi, pa ga bo ponovila z veliko težavo ali pa ga sploh ne bo mogla ponoviti.

R - roke

Drugi korak je osredotočenje na roke. Osebo prosimo, naj obe roki iztegne v višini ramen. Zdrav človek bo to napravil brez težav, če je osebo doletela možganska kap, pa ji bo ena od rok takoj omahnila.

O - obraz

Tretji korak je osredotočen na obraz osebe. Prosimo jo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku bomo opazili povsem simetrične ustnice, oseba, ki jo je zadela možganska kap, pa bo imela eno stran ustnice povešeno.

M - mudi se!

Pri koraku 'mudi se' je potrebno takoj ukrepati, če smo seveda s preprostim testom dokazali, da je osebo zadela možganska kap. Nemudoma je potrebno poklicati 112. Dispečerju moramo povedati, da imate ob sebi osebo, ki jo je doletela možganska kap.

Koraki pri ukrepanju

  • Najprej pokličemo 112.
  • Bolnik naj leži, naj ima odpeto srajco, razrahljan ovratnik, vse, kar ga lahko utesnjuje, odstranimo.
  • Narahlo mu podložimo vzglavje.
  • Bolnik ne sme zaužiti nobene hrane ter tekočine.
  • V primeru zobne proteze, je to potrebno na primeren način sneti.
  • Če je bolnik nezavesten, ga damo v bočni položaj, še posebej, kadar bruha.
  • Vzdržujemo prosto dihalno pot.

Pred prihodom je dobro, da reševalci vedo, katera zdravila bolnik prejema, če si je pred kratkim poškodoval glavo, ali je bolnika že kdaj pred tem doletela možganska kap, kateri udi so prizadeti, kdaj so se pojavili simptomi in prvi znaki možganske kapi, ali je imel krče, katere bolezni še ima. Če imamo možnost ga o vsem tem vprašamo ter posredujemo reševalcem. Na ta način bodo lahko do bolnika prišli povsem pripravljeni.

Zmanjšanje tveganja je seveda v določeni meri odvisno tudi od nas

Dejavnike tveganja pri možganski kapi lahko razvrstimo na dva glavna sklopa. V prvem so tisti, na katere sami ne moremo vplivati, v drugem pa so dejavniki, ki jih lahko zmanjšamo, če seveda v tej smeri kaj koristnega naredimo.

Dejavniki, na katere ne moremo vplivati

Ti dejavniki so višja starost, družinska obremenjenost in različne srčne bolezni, med katerimi so v ospredju motnje srčnega ritma, hibe zaklopk, visok krvni tlak ter podobno.

Dejavnike, na katere lahko vplivamo

To so nezdrav življenjski slog, v katerega sodijo telesna nedejavnost, čezmerna telesna teža, stres, kajenje, alkohol in nepravilna prehrana. Posledično se nam povečuje krvni tlak, raven holesterola v krvi; to pa vpliva tudi na nastanek vseh tipov sladkorne.

Na prvi sklop dejavnikov tveganja torej ne moremo sami vplivati. Na drugi sklop pa lahko vplivamo tako, da poskrbimo za bolj zdrav življenjski slog.

To v praksi pomeni, da:

  • se moramo veliko gibati;
  • poskrbeti moramo, da je naša telesna teža ravno pravšnja;
  • izogibati se moramo stresnim situacijam oziroma jih moramo sproti reševati z bližnjimi in po potrebi tudi s primernimi strokovnjaki;
  • izogibati se moramo kajenju ter pitju alkohola;
  • poskrbeti moramo za zdravo in tudi povsem uravnoteženo prehrano.
  •  

Deseti maj naj nam bo prav vsako leto v opomin, da je potrebno poskrbeti tudi za to, da bomo zmanjšali možnost, da nas in naše najbližje doleti možganska kap. Čeprav vse na žalost ni odvisno od nas, pa v tej smeri lahko naredimo veliko. Prvi korak je morda ta, da se ravno zdaj odpravimo na sprehod in kratek tek po gozdu. Ko se vrnemo domov, pa si privoščimo zdrav prigrizek.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri