Veste, kako onesnažen zrak dihate?

Približno tretjina prebivalstva razvitega sveta vdihava onesnažen zrak. Razsežnost te težave presega tudi najbolj črne napovedi. Onesnaženost zraka je poleg tega množičen zdravstveni problem. V velemestih se povečana koncentracija smoga pri ljudeh kaže v obliki kašlja, prehlada in zadihanosti. Ti simptomi se v zimskih mesecih še povečajo.

Veste, kako onesnažen zrak dihate? - Foto: profimedia

Toksični odmerki celo med spanjem

Ne le virusi in okužbe, temveč tudi suh zrak, ki je posledica ogrevanja prostorov, zelo vpliva na splošno počutje in razdraženost dihal.

V večjih industrijskih velemestih prebivalci dobivajo toksične odmerke onesnaževalcev zraka celo med spanjem. Vsem tem nesrečnikom rastejo toksična telesa. Njihovo zdravje, njihovi športni dosežki, celo njihova življenjska doba je zato trajno zmanjšana.

Pri podrobnejših pregledih mladostnikov od 14 do 25 let pa so škodljivi vplivi še bolj očitni oziroma škoda še veliko večja, vključno s kroničnim bronhitisom, vnetimi pljučnimi mešički in majhnimi luknjami v pljučnem tkivu.

Ozon

Pri zadnji anomaliji ima prste vmes tudi ozon, ker so pri šimpanzih odkrili identične luknje v pljučih, ko so jih izpostavili ozonu. Kontaminirani hrani in vodi se še da izogniti, skoraj nemogoče pa se je izogniti  onesnaženemu ozračju, če živite v njem. Ne morete mu ubežati niti se mu ne morete skriti. Kdor ima zdrava športna pljuča, se vseeno ne bo mogel izogniti oziroma premagati onesnaženosti ozračja.

Vaše mišice, kosti, organi, celo sklenina vaših zob se nenehno obnavljajo iz snovi, ki jih pojeste, popijete in vdihate. Skoraj 98 odstotkov vas, ki to berete, je v celoti obnovljeno iz substanc, ki so vstopile v vaše telo v zadnjih 12 mesecih, vključno s kemikalijami in drugimi posebnimi substancami, ki jih proizvaja človek, ter strupenimi plini v zraku okoli vas.

Kakovost konstrukcije vašega telesa in njegovi dosežki so odvisni od kakovosti stvari, ki jih dajete vanj – če je bilo ozračje okoli vas v zadnjih 12 mesecih onesnaženo, je trenutno tudi meso vašega telesa.

Ni škodljiv samo smog 

Rumeno rjav oblak, ki velikokrat prekriva kakšno kotlino velikega mesta, je tihi dokaz nenehnega izločanja primarnega industrijskega onesnaževalca – dušikovega oksida, ki reagira s sončno svetlobo, tako da se spremeni v rjavkast strupen plin dušikov dioksid. Kljub obetajočim državnim predpisom pa njegova stopnja ne upada.

Drugi glavni darovalci meglice in neprijetnega vonja so:

  • ozon iz izpušnih plinov vozil,
  • dušikovi dioksidi, ki reagirajo s sončno svetlobo, 
  • nekateri človeško izdelani hidrokarboni,
  • ogljikov monoksid, ki nastaja pri izgorevanju bencina, strojnih olj in premoga.

Ogljikov monoksid (CO) je brez okusa, brez vonja in brez barve in je smrten! 

Veliko ljudi je zmedenih v zvezi z ozonom. Navsezadnje nas plast ozona varuje pred pogubnimi sončnimi UV-žarki. Klorfluorkarboni, ki jih proizvaja človeštvo, pa povzročajo nevarne ozonske luknje oziroma tanjšanje njegove plasti in tako slabijo zaščito pred sončnim sevanjem.

Skoraj v vseh urbanih okoljih je ozon prisoten v toksičnih koncentracijah, ki lahko vplivajo na vnetje bronhijev, podobno kot pri astmi.

Ne kurite lesa!

Zima je za vogalom, nižje temperature pa so marsikoga že prisilile, da so začeli kurilno sezono. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) priporoča, da ne kurite lesa v pečeh in kaminih, če imate druge možnosti ogrevanja.

Najbolj onesnažujejo zastarele kurilne naprave na les, zlasti če se v njih kurijo premalo suha drva. Z upoštevanjem navodil za pravilno kurjenje prihranimo gorivo in zmanjšamo onesnaževanje zraka, navajajo na ARSO.

Prav tako svetujejo, naj uporabniki zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva. Ljudem pa priporočajo, naj uporabljajo javni prevoz namesto osebnih vozil in naj ne kurijo na prostem.

Pozimi bolj previdno

V zimskih dneh ljudem priporočajo zmanjšano fizično aktivnost na prostem v nižinah celinske Slovenije. Še posebej to velja za odrasle in otroke z boleznimi pljuč ter odrasle z boleznimi srca. 

Na stežaj odprta ali priprta okna?

Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno. Med njimi je eden  najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka.

V zraku morajo biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Človek potrebuje na uro za normalno dihanje približno 0,4 m3 zraka. Takšna mora biti menjava zraka za doseganje prave koncentracije kisika v zraku.

V prostoru imamo poleg emisij CO2 tudi druge pline, ki se sproščajo zaradi opreme, naprav, zato je treba v sodobnih stavbah povečati količino zraka. Dolgotrajno zračenje s priprtimi okni je energetsko potratno in zato je bolje, če zračimo krajši čas, to je po nekaj minut vsakih nekaj ur s široko odprtimi okni.

V prostoru, velikem 25 m2 , je za dobro počutje dveh oseb treba zamenjati zrak enkrat na uro. Pri delno odprtem oknu se zrak v prostoru zamenja enkrat do štirikrat na uro. To je odvisno od velikosti oken, zunanje temperature ter velikosti prostora.

Če je prostor majhen, prav tako okno in je v prostoru več ljudi, potem zračenje energetsko ni potratno, marveč primerno. Energijsko najbolj učinkovito je kratkotrajno zračenje na prepih. V primeru celodnevnega zračenja z odprtostjo oken na 'kip ali V' močno ohladimo poleg zraka tudi stene, zato potrebujemo veliko več energije, da prostor spet ogrejemo. 

PARTNERJI PROJEKTA

Moja diagnoza
Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri