Vse o možganih in kako jih hraniti

Če bi pogledali v svojo glavo, bi pomislili, da možgani niso nič posebnega. Na zunaj so podobni orehovi lupini, v resnici pa je njihovo delovanje ravno osupljivo, saj nadzirajo celotno telo. Sestavljajo jih bilijoni nevronov ali živčnih celic in največji problem je, kako jih oskrbeti z dovolj veliko količino energije. 

Vse o možganih in kako jih hraniti - Foto: Shutterstock

Zanimivosti o možganih

Možgani lahko hranijo in si zapomnijo 100-krat več podatkov kot računalnik. Z njimi mislimo, oblikujemo zamisli, pomnimo in se učimo novih stvari. Ker v možganih ni čutnic za bolečino, lahko nevrologi operirajo možgane pri polni zavesti, pri tem pa ne boste čutili nobene bolečine.

Ko odrastemo, se naše telo poveča za 20-krat, medtem ko se možgani povečajo samo za 4-krat. Pri odraslem človeku tehtajo možgani  od 1,3 – 1,4 kg in obsegajo 20 % njegove celotne teže.

Veliki in mali možgani

Možgane sestavljajo veliki možgani, mali možgani in možgansko deblo. Najbolj pomemben del predstavljajo veliki možgani, ki jih delimo na dve polobli ali hemisferi. Leva polobla je zadolžena za nadzor desne polovice, desna polobla pa za levo polovico telesa. Nekateri ljudje imajo bolje razvito levo poloblo, dokazano je, da so uspešnejši na matematično-logičnem področju. Dejavnosti povezane z umetnostjo in zaznavanjem pa zahtevajo bolj razvito desno poloblo. Mali možgani so odgovorni za usklajeno delovanje mišic in čutil, vsa sporočila pa posredujejo velikim možganom.

Ste vedeli, da možgani  nikoli ne počivajo?

Tudi ko spimo, so dejavni. Ponoči poganjajo srce, vzdržujejo dihanje in mnoge druge telesne funkcije. Prav tako pa obdelujejo podatke in razvrščajo vse novo, kar smo se naučili tistega dne.

Naše telo zmore različne telesne napore, za kar pa moramo redno telovaditi. Podobno je tudi z našimi možgani, ki potrebujejo redno miselno vadbo, s katero lahko premagujejo miselne napore. Tako je za urjenje našega spomina izjemno pomembno redno izvajanje vaj za krepitev spomina in pozornosti. S tem pa se lahko tudi izognemo ali preprečimo prezgodnji pojav demence.

Kako hraniti možgane?

  • Ogljikovi hidrati

    Idealno gorivo za naše možgane je glukoza ali grozdni sladkor. Glukozo vnesemo v naše telo z ogljikovimi hidrati. Pri samem vnosu moramo biti pozorni na stabilno raven glukoze v krvi. Prevelika količina glukoze (hiperglikemija) vodi v oslabljene mentalne sposobnosti, dolgoročno pa lahko tudi v sladkorno bolezen tipa II. Če pa količina glukoze v krvi preveč pade (hipoglikemija), pa to lahko prizadene sposobnost koncentracije. Zato je izjemno pomembno, da se skušamo čim bolj izogniti enostavnim sladkorjem, kot je očiščeni beli sladkor, sladkarije ali sadni sokovi. Na drugi strani pa je potrebno izbirati sestavljene ogljikove hidrate, kot je na primer hrana obogatena s škrobom in vlakninami. Zato nikar ne pozabite v svojo nakupovalno košarico odložiti izdelke iz polnozrnatih žit, stročnice, oves, ajda, proso in rjavi fižol.

  • Beljakovine

    Drugo pomembno makro hranilo, ki ga potrebujejo naši možgani, so beljakovine. Le te na splošno veljajo za gradbeni material mišic, večine tkiv, živcev in notranjih organov. Podobno pa velja tudi za srce in možgane, kjer bistveno vplivajo na kakovostno prenašanje živčnih dražljajev. Bogat vir beljakovin so meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, stročnice ter jajca, zato jih nikar ne izpustite iz svojega jedilnika.

  • Maščobe

    Maščobe na splošno veljajo za slabo živilo, vendar temu vedno ni tako. Če jih nekoliko bolj podrobno pogledamo, ugotovimo, da so med njimi tudi zdrave maščobe, ki so izjemno pomembne za nemoteno delovanje človeškega organizma in možganov. Govorimo o nenasičenih maščobnih kislinah, med katerimi so omega 3 maščobne kisline najbolj pomembne, saj jih naše telo ne more samo proizvajati. So sestavni del živčnih celic, dajejo prožnost ovojnici in pozitivno vplivajo na kakovost prenosa informacij. Na splošno vplivajo na naše dobro počutje in pomagajo ohranjati zdravo ožilje, ki je nujno za normalen pretok krvi in hranilnih snovi po telesu. Omega 3 maščobne kisline bomo vnesli v naše telo, če bomo izbirali ribe kot so tuna, slanik, losos ali sardele, ter lanena semena. Nenasičene maščobne kisline pa bomo zaužili na primer z olivnim oljem, orehi ali avokadom. In še nasvet pri pripravi hrane: nenasičenih maščobnih kislin nikoli ne segrevajte, saj s tem postanejo nezdrave.

  • Vitamini in minerali 

    Tudi brez vitaminov in mineralov za učinkovito delovanje možganov ne gre. Možgani dobijo hrano s krvjo, v kateri so različne hranljive snovi, zato je zelo pomembno, da uživate hrano, ki spodbuja prenos kisika in krvi v možgane. V tem smislu je izjemno pomemben vnos hrane, ki je bogata z železom. Na atome železa se veže kisik, ki na ta način potuje do naših celic, vključno z živčnimi celicami v možganih. Če je železa premalo, potem se nanj kisik ne more vezati, zaradi česar je pomanjkanja kisika neizogibno. Najbolj bogat vir železa je rdeče meso, kot je na primer govedina. Pri absorpciji železa v kri je zelo pomembna hrana, ki je bogata z vitaminom C. Od mineralov ne smemo pozabiti še na kalij, natrij in kalcij. Utrujenost, težave s koncentracijo ali pozabljivost so najbolj pogoste posledice pomanjkanja vitaminov in mineralov, zato jih ne smemo zanemariti.

  • Tekočina

    In za konec še nekaj malega o tekočini. 75 % možganov je sestavljenih iz vode, zato je za njih vnos dovolj tekočine tudi izjemnega pomena. Priporočljiv vnos je 2 – 3 litre vode na dan, odvisno tudi od vsakodnevnih aktivnosti. Voda ima zelo pomembno vlogo pri prenosu hranljivih snovi v možgane, na drugi strani pa dehidracija poslabša kratkoročni spomin in druge umske sposobnosti.

PARTNER PROJEKTA

Moja diagnoza

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri