Ugibajmo skupaj – kaj so tiste ključne stvari, po katerih nas ljudje najprej sodijo, ko nas spoznajo? Čevlji? Oblačila? Pričeska? Izrazito štajersko narečje? Kateri pametni telefon uporabljate?
No, mogoče komu to slednje izraža kakšno res dramatično osebnostno karakteristiko, a univerzalno nič od naštetega ni na vrhu seznama.
Preden nadaljujemo, le to – ljudje smo hudičevo obsojajoči. V nekaj milisekundah znamo človeka, ki smo ga le videli in sploh še nismo spoznali, kategorizirati na desetine načinov. Konkretni podatki, ki so jih zbrali prek študij, razkrivajo, da v le 100 milisekundah po videzu presodimo, ali je nekdo zaupljiv, uspeh sodimo po oblekah (torej bi Marka Zuckerberga na prvi pogled obsodili, da je luzer, ker vedno nosi isto jopico in kavbojke), v le eni dvajsetini sekunde pa naj bi se moški odločili, kakšna je seksualna orientacija nekega drugega moškega, ki ga sploh ne poznajo.
V bistvu pa malo ljudi ve, kaj je tisto najbolj izrazito, kar nas najprej zmoti in lahko dolgoročno vpliva na naš odnos do te osebe. To pa zato, ker se pri iskanju osebe za romantični par razumsko takoj začnemo usmerjati v značilnosti, za katere nas je družba priučila, da so bržda najbolj pomembne – status, celostna podoba, odnos do otrok, poklic in vse tisto, kar je izpostavljeno tudi na vseh straneh in v aplikacijah za zmenke. Tu priskočijo na pomoč antropološki dokazi, ki ponudijo malce bolj neposredno usmeritev. Kaj je torej tisto, po čemer najprej sodimo ljudi, ko jih spoznamo?
Slovnica
Verjeli ali ne, slovnica kljub vsemu igra pomembno vlogo pri tem, kako sodimo človeka. Zdaj, ko se ogromno spoznavanj dogaja prek spleta in se potem prenese v pošiljanje sporočil in klepetanje prek teh ali onih aplikacij, je slog pisanja še toliko bolj opažen in zato tudi ključen.
Tu so vsaj nekoliko izolirani najstniki, ki že tako ali tako komunicirajo bolj v rebusih, kot pa v dejanskih stavkih, smo pa zato bolj na udaru odrasli ljudje, saj se z vstopom v poklicne vode pričakuje, da obvladamo vsaj osnovno komunikacijo v maternem jeziku.
Po besedah antropologov slog pisanja, sploh pa poznavanje slovnice, drugim osebam da vtis o našem socialnem ozadju in izobrazbi, pa čeprav to morda niti ne drži. Kljub temu veliko ljudi izrazite slovnične napake v komunikaciji ali pa v spletnem profilu na strani za zmenke, sklepa za odbijajoče.
Pri tem se seveda izpostavljajo res moteče slovnične napake, saj nihče ne predvideva, da boste razdrli 15-letni zakon zato, ker je vaš mož dvakrat zapored zanikal s tožilnikom. Vseeno pa pomislite, če bi vas zmotilo, da vaš potencialni romantični kandidat vztrajno piše 'negdo' namesto nekdo, 'kdaj' namesto kdaj in ne razume, da 'z' in 'k' nista edina predloga?
Ker zdaj vedno več komuniciramo s pisano besedo (pa četudi le v polovičnih stavkih in tu in tam s kratkimi dovtipi), je prav, da smo nekoliko bolj pozorni na slog pisanja, saj očitno lahko pravilno pisana beseda prinese prav tisto pozornost, ki jo iščemo.
Zobje
Zobje na biološki osnovi izražajo dve ključni karakteristiki – starost in zdravje. Ne le da zobje igrajo pomembno vlogo v privlačnosti in so tako ključni pri tem, kako nas ljudje sodijo, so tudi ena prvih stvari, ki jih ljudje opazimo pri drugih. 71 % žensk in 58 % moških naj bi pri potencialnem partnerju najprej opazilo zobe. Kar pomeni, da tisti filmski stavek 'zaljubil sem se v njen nasmeh', ni le osladna pogruntavščina za romantične komedije, ampak dejanski fenomen iz našega vsakdana.
Zdravi in lepi zobje so ena izmed naših najbolj izrazitih telesnih značilnosti in se neposredno povezujejo tudi z uspehom, popularnostjo in celo inteligenco. Pri tem pa ljudje, kot kaže, ne gledamo le na belino, ampak kar na celostno estetiko zobovja. Kot kažejo študije, naj bi ljudje, če imamo krive zobe, hitreje predvidevali, da smo nesrečni, neljubljeni in poslovno neuspešni.
Kar posledično pomeni, da zdravi zobje niso pomembni le pri lovu na nove romantične podvige, ampak tudi pri vseh ostalih ena-na-ena interakcijah, sploh v poslovnem svetu.
In ker vem, da vas zanima: po tisti študiji o tem, kaj moški najprej opazijo na ženskah, so se za zobmi na drugem mestu znašli lasje (51 %) in na tretjem mestu obleka (45 %).
Samozavest
Verjetno ne preseneti, da je samozavest ključna pri tem, kako nas ljudje sodijo, ko nas spoznajo. Samozavest je tudi tista nadležna stvar, ki jo je treba imeti v ravno pravšnjem ravnotežju, ker ni ugodno niti če je imamo premalo niti
če je imamo preveč.
Samozavest naj bi sicer izražala našo emocionalno stabilnost. Kako gledamo nase, drugim pove, kaj lahko pričakujejo, če bi se z nami podali v romantični ali poslovni odnos. Nizka samozavest namreč pomeni, da še zase nimamo dovolj pozitivne energije, kaj šele, da bi se potem lahko kakorkoli pozitivno osredotočili na nekoga drugega.
In kako se najlaže interpretira samozavest nekoga, ki ste ga ravnokar spoznali? Prek rokovanja. Šibek stisk roke je indikator nizke samozavesti in splošno neangažiranega odnosa. To podpirajo tudi študije, ki pravijo, da čvrst stisk roke označuje, da oseba ni sramežljiva, ni nevrotična in je bolj odprta za druženje, komunikacijo in interakcijo.
Tehnologija
A ne način, kot omenjeno v uvodu.
Torej ne toliko, kakšne tehnologije uporabljate, ampak kako z njo ravnate v stiku z drugimi. Povedano bolj konkretno – koliko dovolite, da tehnologija vpliva na vašo interakcijo. Sploh ko spoznamo nove ljudi, bodo ti hitro opazili, če neprestano gledamo na telefon, če se za sekunde ali celo minute popolnoma odklopimo od pogovora, ker nas je zamotilo neko sporočilo ali objava, ali pa če nam telefon ves čas zvoni in se javljamo na vsak klic, četudi ni urgenten.
Če dovolimo, da tehnologija neprestano moti našo interakcijo, to izraža pomanjkanje spoštovanja, pozornosti, volje in sposobnosti poslušanja. S tem se strinja tudi znanost, saj so na univerzi Elon prek študije potrdili prav to, kar je večini že jasno – če imate med zmenkom na mizi mobilni telefon (pa četudi nanj med zmenkom pogledate le parkrat), bo zmenek praviloma slabši in krajši.
Foto: Shutterstock
