Ko se zveza konča, nam je hudo. Vendar pa se z vsakim bolečim razhodom tudi nekaj naučimo o sebi. To je treba razumeti kot blagoslov, ki nam pomaga, da se začnemo imeti spet radi in da v prihodnje poiščemo partnerja, ki nam je bolj pisan na kožo.
Kaj se spremeni, ko končamo razmerje?
1. Uveljavimo svoje standarde
Včasih v odnosu pozabimo nase in naredimo vse, kar je v naši moči, da bi zadovoljili potrebe partnerja. Obnašamo se, kot da smo podaljški svojega partnerja, namesto, da bi mislili s svojo glavo. Bojimo se ločitve, saj mislimo, da bomo s tem izgubili pomemben del svoje osebnosti. S tem, ko se oklepamo svojega partnerja, pa to v bistvu že počnemo.
Ko naredite vse, kar je mogoče, pa se razmerje vseeno konča, ste seveda močno razočarani in nekako razosebljeni.
Po času žalovanja se sčasoma le postavite nazaj na noge in začnete odkrivati, kdo ste. Spoznate, kaj ste počeli narobe in česa si več ne smete dovoliti – v odnosu do sebe! Ko imate bolj izostreno zavedanje o svojih potrebah, veste, kakšne partnerja si želite, znate postaviti meje in ne sklepate več kompromisov, ki bi vas postavili nazaj v pat položaj.
2. Spoznamo, kaj zares potrebujemo
Ko smo v razmerju, raziskujemo svoje potrebe in želje na drugačen način kot, ko smo sami. Zavemo se lastnih prioritet in jih znamo pravilno predstaviti svoji boljši polovici.
Naše negotovosti in kompleksi so takrat, kadar smo v zvezi, še bolj izpostavljene. Ko imamo zlomljeno srce, spoznavamo, kakšne vzorce smo ponotranjili. Ti vzorci so deloma tudi razlog, zakaj se naše razmerje ni obneslo.
Ko pogledamo nazaj in se naučimo, kako prepoznavati in ravnati s svojimi čustvi, smo bolje opremljeni za naslednji odnos. Vemo, česa ne prenesemo in kaj nas osrečuje ter znamo to deliti z svojo ljubeznijo.
3. Postavimo meje
Razpad zveze in žalost, ki sledi, nam govorijo, da s prazno steklenico ne moremo natočiti vode. Naučimo se prioritizirati sebe, preden hočemo na vsak način pomagati drugim.
Vsako zrelo razmerje ima točno določene meje, ki jih nihče ne prestopa. Če smo preveč posesivni, na primer, odnos zadušimo. Če smo malodušni, lahko partnerja poženemo v iskanje pristnega stika izven zveze …
Ko smo enkrat spet samski, se zavemo, kako pomembna je neodvisnost in zanašanje nase. Ko smo sami s seboj, lahko podrobno opazujemo svoje vrednote in pričakovanja; opažamo, v čem so naše lepote in naša samozavest spet raste.
Imamo se radi in vemo, da je to predpogoj, da imamo lahko radi kogarkoli drugega. Ne dovolimo, da bi z nami manipulirali in z lahkoto rečemo ne, kadar se z nečim ne strinjamo!
4. Zavemo se, da razpad zveze ni konec sveta
Po prvem šoku, ko se razmerje konča, nastopijo misli, kot so: Zakaj jaz? Res nisem vreden/vredna ljubezni? Tega nikoli ne bom prebolel/a. To si zaslužim … Takšne misli uničujejo našo samopodobo in vodijo v depresijo.
Zlomljeno srce je priložnost, da se zavemo svojih kvalitet in postanemo bolj močne osebnosti!
Zdaj imamo priložnost, da začnemo spet zasledovati svoje sanje in da v življenje privabimo ljudi, ob katerih nam bo lepo.
Ko preživljamo čas sami s seboj in raziskujemo svoj potencial, začenjamo nove projekte in nova prijateljstva, postajamo boljša verzija sebe. Ko pogledamo na zlomljeno srce kot na motivacijo za osebni razvoj, nam je lahko pri srcu malo lažje.
5. Naučimo se empatije
Ko po razpadu zveze delamo na tem, da bi pozdravili zlomljeno srce in dušo, ki se je vmes malo izgubila, ugotavljamo tudi, kaj je bilo v razmerju narobe. Bolečina in trpljenje sta večinoma vezana na naš ego in ko spoznamo, da se to ni zgodilo le nam ter se povežemo z drugimi, postajamo bolj empatični in zreli.
Zavemo se, kako pomembno je biti prijazen do sebe in do okolice. Ko je nekdo drug v podobni situaciji, kot smo bili sami, mu lahko na podlagi lastnih izkušenj pomagamo preseči najtežje trenutke.
Ker smo šli samo s kozi pekel in videli, da stare rane počasi zbledijo oziroma, ker vemo, da na koncu tunela vselej obstaja luč - ne glede na to, kako dolg je tunel - lahko vnesemo veliko pozitivne energije med tiste, ki jo potrebujejo. Smo bolj ponižni, preprosti, sočutni in obenem pogumni.
6. Razumemo, da je bolje biti sam kot z napačno osebo
Ko smo z zvezi se tako povežemo z drugim človekom, da včasih več ne vemo, kdo in kaj smo mi sami. Ko ta oseba zapusti naše življenje, nastane velika praznina. Počutimo se osamljene in ne vemo, kako naprej.
To je priložnost, da posvetimo čas sebi – medtem, ko razčiščujemo, kaj je šlo narobe, spoznavamo tudi delčke svoje osebnosti, ki jih lahko spremenimo.
Vadimo, kako se imeti radi ne glede na napake, ki smo jih naredili. Postanemo svoji najboljši prijatelji, ki skrbno pazijo, da se ne zapletajo z napačnimi ljudmi. Ugotovimo, da je bolje, če smo sami, a ne osamljeni, kot v zvezi z nekom, ki nas onesrečuje.
7. Spoznamo, da naša sreča ni odvisna od drugih
Ko ostanemo sami, nas je strah nadaljevati, saj nimamo nikogar, ki bi nas ujel, če pademo. Pa temu ni tako – vedno se lahko zanesemo na družino, prijatelje in, če je potrebno, tudi na pomoč terapevtov.
Najpomembnejše pa je, da se navadimo spet zaupati sami sebi!
Najboljše darilo ob zlomljenem srcu je zavedanje, da je vir naše sreče v nas samih in da se vsak dan znova odločamo, kakšen bo naš pogled na svet. Smo gospodarji svojih besed in dejanj. Prevzamemo odgovornost zase in ne pustimo več, da bi naše razpoloženje uravnavali drugi.
Preberite še:
- Česa ne smemo reči človeku, ki je ravnokar končal razmerje
- Kako se sprijazniti in živeti dalje
- 3 razlogi, zakaj moški zapusti žensko, ki jo ljubi
- Česa vam o prebolevanju prve ljubezni nihče ne pove
Vir: The Mind's Journal
Foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
