10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Današnja mladina

Današnja mladina (foto: profimedia.si) profimedia.si
4. 9. 2013 Vir: liza.aktivni.si

Ni vsa mladina razvajena in niso vsi mladi nevedneži, ki jim ni jasno, kaj je smisel njihovega življenja, obstaja pa določen delež mladih, ki so izgubili svoj kompas.

Mladina, o kateri bomo danes brali, so mladi ljudje, ki so na poti med otroštvom in odraslostjo.

Formirajo se v odrasle osebnosti, vendar so v nekaterih pogledih še bolj v najstništvu. Kako sprejemajo svojo spremenjeno družbeno vlogo?

Ko se pogovarjam z najstniki, ki jim svetujem seveda brezplačno, ter ko berem pisma nemočnih in brezupnih staršev, ugotavljam, da gre svet nekam v tri krasne, če se bo trend razvajenih mladih ljudi nadaljeval.

Ne trdim, da je vsa mladina razvajena in da ne ve, kaj je smisel njihovega življenja, obstaja pa določen delež mladih ljudi, ki so izgubili svoj kompas.

Odraščajoči ljudje naj bi namreč s svojo novo vlogo odrasle osebe prevzeli tudi odgovornosti, ki jih pripisujemo nam, odraslim.

To pomeni, da si oblikuje neki svoj življenjski cilj, da se osamosvoji, da začne služiti lastna finančna sredstva, da zaključi študij, če se je odločil za visoko izobrazbo, in da oblikuje vizijo, kaj početi s seboj in okoljem, v katero je vpet. To je tem mladim tuje.

Socialni odnosi so zapleteni, družinski pa še bolj

Na tem mestu se ne bom spuščala v analizo, kje v preteklosti je šlo narobe, da zdaj mladi ne vejo več, kaj si želijo, kdo so in kaj naj bi počeli s svojim delovanjem in bivanjem. Številni mladostniki se soočajo s krizo vrednot, identitete, ne poznajo odnosa do avtoritete in jim ni jasen koncept, kaj pomeni prevzeti odgovornost za svoje odločitve.

Starši si razbijajo glavo, ko razmišljajo, kaj se dogaja z njihovim otrokom, ki je star na primer 18 ali 20 let in nima dokončane srednje šole, ne zanima ga popolnoma nič, razen to, ob kateri uri se dobi s svojo družbo in kakšno znano blagovno znamko bo potegnil nase, da bo 'in'.

Hoče imeti najbolj 'fensi' mobitel z vsemi možnimi funkcijami, kar morajo seveda omogočiti starši. Ko se starši uprejo, da ne bodo mladcu ali mladenki več dajali denarja, saj ne opravlja šolskih obveznosti, spi do pozne popoldanske ure in zahteva, da je vse po njegovo, zagrozijo, da si bodo svoj denar prislužili kako drugače, recimo nelegalno. Starši se ustrašijo in spet plačujejo za vse, kar si mladina izmisli.

Za vse to starši običajno pokasirajo zmerjanje, vpitje, grde besede, izsiljevanje in manipuliranje. Mladina, ki je bila v otroštvu vzgajana permisivno, brez jasno začrtanih in konsistentnih mej (uh, spet te meje!) ter se ji je popuščalo v izmišljevanjih, kaj bi vse imeli, je odrasla v narcisoidne in egoistične mlade ljudi, ki menijo, da jim pripada vse in da so starši dolžni prenašati njihove izpade jeze, če se uprejo, in da morajo ustreči vsaki muhi, ki si jo izmisli mlad človek.

Takšna mladina ne spoštuje staršev, ne učiteljev, ne nadrejenih, torej nima odnosa do avtoritete, ki pa vseeno zagotavlja red in urejenost v odnosih, ne nazadnje tudi hierarhijo. V tovrstnih družinah, kjer sta starša talca odraščajočega sina ali hčerke, je vse to porušeno, otroci zahtevajo vse, nočejo pa dati ničesar v zameno (tukaj mislim na spoštovanje, trud, ljubezen).

Kar verjetni ne morem, ko slišim, da se 19-letni sin dere in kriči na mamo in očeta, ker sta mu naročila, da naj pospravi za seboj in odpelje psa na sprehod. Ko se umiri in sta starša brez besed ali kričita nazaj, se sin odpravi ven in ga ni do jutra, starša pa nemočno pospravita in peljeta psa v park. Torej je sin dosegel svoje, starša pa ničesar. Kam to pelje?

Zgoraj opisan primer je zgolj zelo posplošeno stanje, kaj vse se dogaja za stenami stanovanj. Kot smo si različni starši, so si tudi naši otroci. Jaz še vedno trdno verjamem, da je zgoraj opisani primer bolj izjema kot pravilo, saj menim, da je večina mladih zelo odgovornih, vejo, kaj sta njihov smisel in cilj, kako ga doseči in se tudi zavedajo, da se je treba za to potruditi. Kljub vsemu sem optimistična in verjamem, da bo današnja mladina kvalitetna in bo znala najti svoje mesto v tem ponorelem svetu.

Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, foto: Profimedia

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri