Zaupamo jim svoje življenje in vanje zavijamo svoje tiče. Moškim priskrbijo veliko več seksa kot še tako draga kolonjska voda ali najbolj eksotičen afrodiziak. Imenujejo se kondomi in v tem članku se jih boste naučili spoštovati in uporabljati drugače kot doslej.
Joe English mi noče pokazati svojega najnovejšega penisa.
Ne, z mano ni nič narobe. Joe Englishman je namreč direktor tovarne kondomov. V njegovi pisarni na ličnem stojalu stoji njegovih 15 starih penisov. Vsak od teh 40-centimetrskih steklenih monolitov, od rebrastih in gladkih do najbolj nenavadnih profilov, je rezultat kreativnega dela skupine strokovnjakov, katerih glavni cilj je en sam: izmisliti si kondom, boljši od vseh, ki so trenutno na trgu. Medtem ko se pogovarjava, se mi zdi, da se petnajst steklenih tičev, nenaravno velikih mer, izza njegovega hrbta posmehuje mojemu malemu zakladu v hlačah. Na stojalu pa je še eno prazno mesto, za naslednji super kondom, ki ga ravnokar razvijajo.
”Novega ti ne morem pokazati, prav tako se o njem ne moreva pogovarjati, ” pravi English in se mi privoščljivo smeji, saj ve, da moja novinarska narava kar umira od radovednosti. Novi model je seveda najbolj varovana tovarniška skrivnost. O kondomih še vedno vemo bore malo, ne glede na to, da ga je vsakdo od nas uporabil gotovo že več kot le enkrat. English se popolnoma strinja, da jim je s pojavom aidsa padla sekirica v med, čeprav se to sliši precej mrhovinarsko. Generacija X je namreč v zadnjih petnajstih letih porabila več kondomov kot vse prejšnje generacije skupaj. Svetovna statistika pravi, da na vsej Zemlji izdelajo približno 10 milijard kondomov na leto. Nataknemo si ga na najdragocenejši del telesa, ne da bi sploh pomislili, od kod kondom prihaja, kdo ga je proizvedel in komu slepo zaupamo, da nas bo zaščitil pred nevarnimi boleznimi in nosečnostjo. Kondomi so naš enakopravni partner pri seksu, zato bi se spodobilo, da jih malce bolje spoznamo, preden skočimo z njimi v posteljo.
Kondomi
so postali kulturni artefakt, ki nam pove veliko o kolektivnem seksualnem življenju neke države.
V zadnjih letih lahko opažamo, kako drastično se je spremenil naš odnos do seksa. Če je pred dvajsetimi leti kdo v javnosti omenil besedi ”oralno” ali ”analno”, je debata najverjetneje tekla o termometrih za merjenje telesne temperature. In kako je s tem danes? Naredili smo ogromen korak od puritanstva do perverznosti. Pred tridesetimi leti si je bilo težko predstavljati najstnice v prozornih majčkah in tatuji so bili zaščitni znak družbenih odpadnikov. Danes pa je skoraj ni reklame ali glasbenega videospota brez velike količine golote in namigovanja na seks v vseh možnih kombinacijah. Samo spomnite se na afero Clinton in predstavljajte si, kaj bi se z njim zgodilo pred dvajsetimi leti. Merlin Monroe in JFK je prav gotovo ne bi odnesla tako zlahka.
V zahodnih metropolah so vsadki za povečanje prsi, na vseh možnih koncih z uhani prebodeno telo in divje pornozabave srednješolcev že nekaj povsem vsakdanjega. Celo prestižna univerza Yale, na kateri se je kalila vsa svetovna smetana (tudi zadnji trije ameriškimi predsedniki), sponzorira redni letni Teden seksa, na katerem predavajo največje pornozvezde. O seksu smo se navadili govoriti vedno in povsod brez dlake na jeziku. In zakaj? Zato, ker je zdaj od njega odvisno celo naše življenje.
Aids je debate o seksualnih temah odprl celo na državni ravni. Od vsega, kar je bilo povedanega o tem, videnega na televiziji, napisanega v časopisih in revijah, pa smo levji delež odnesli tudi v svoje spalnice. Mednarodni statistični podatki kažejo, da se je uporaba kondoma od leta 1982 do danes povečala za celih 70 odstotkov. Tudi raziskave med mladoletno mladino so pokazale, da se je število najstnikov, ki že pri prvem seksu uporabijo kondom, kar potrojilo.
Popolnoma jasno je, zakaj danes lahko govorimo o dobi lateksa. Seks je naenkrat postal manj skriven in hkrati bolj nevaren. Kovinska folija kvadratne oblike z razpoznavno obročkasto vsebino je postala že nekaj tako vsakdanjega kot šumeča tableta aspirina: najdete jo lahko v kateremkoli žepu ali torbici, ne da bi se ob tem kdo zgražal. ”Stoj, odpri, natakni, ” je moto sodobne X-generacije. Še tako dobrim šarmerjem in ljubimcem je vstop brez zaščitne obleke za njihovega glavnega napadalca prepovedan. Seksualno ozaveščanje pa je prineslo tudi nekaj pretiravanja. Prevelik strah pred seksom, neke vrste paranojo, so pomagala ustvarjati gesla, kot na primer ”Seks ubija! ”. Edina dobra stran tega je bila, da se je o seksu sploh javno govorilo.
V zadnjih letih pa se je kolektivna zavest večine družb precej spremenila. Ljudje so naveličani enačenja seksa s smrtjo in z umiranjem, zato tudi aids ni več toliko v ospredju, kot je bil pred nekaj leti. Še vedno je navzoč in nevaren, to je res, vendar lahko z novimi zdravili tudi HIV pozitivni ljudje živijo normalno življenje. Temu prilagojena je tudi sodobna proizvodnja kondomov. Njihovo geslo ni več ”Zaščiti se pred smrtjo”, temveč ponujajo kondome kot vstopnice v svet naslade in užitkov. Najbolj provokativni oglasi prihajajo zato prav iz sveta gume: ljudje niso več prestrašeni, treba jih je premamiti in zapeljati v seks.
Razvojni oddelek
tovarne kondomov sestavlja skupina ljudi, ki je plačana za to, da najmanj osem ur na dan razmišljajo o seksu. Če smo še natančnejši: o seksu, ki se bo dobro prodajal. Izmišljajo si najrazličnejše kondome z izrastki, reliefnimi stenami, najrazličnejšimi premazi, barvo . . Besede, kot so vzburjenje, erekcija, užitek in orgazem, so njihova najpogostejša strokovna terminologija.
In kako poteka njihov kreativni sestanek?
V minimalistično opremljeni sejni sobi so nared formacija dvanajstih škatel in dva direk-torja, direktor marketinga in direktor razvojnega kontracepcijskega oddelka (zares zabaven naziv; predstavljajte si, da ga preberete na vizitki in skušate ostati resni). Direktor marketinga je urejen gospod petdesetih let s strogo pristriženimi kratkimi lasmi, direktor razvojnega oddelka pa mlad in čeden temnolas in visok moški. Med predstavitvijo podjetja so mi povedali marsikaj, tudi to, da je kondom konec koncev medicinski pripomoček in da podjetje nikakor ni promotor seksa, temveč poučevalec varnega seksa.
Vse v redu in prav, vendar kljub vsemu še vedno govorimo o seksu. Ali to ne pomeni, da je njihov delavnik poln intenzivnega razmišljanja o seksu, o vzburjenju in o varnem mečkanju pod odejo? ”Zadeva sploh ni tako erotična in skrivnostna, kot si predstavljate, ” odgovarjajo. Do idej pridejo večinoma na kreativnih sestankih skupaj z desetimi zaposlenimi in nekaj zunanjimi strokovnjaki. Večinoma so to pogovori o novih lubrikantih, o različnih profilih gume (pa ne avtomobilskih! ). Njihov najnovejši izum je ”Twisted Pleasure” (zviti užitek), na konici spiralno zavit kondom, ki je trenutno številka ena med kondomi z najboljšimi ocenami v večini moških revij po vsem svetu. K dobri prodaji prispeva tudi na daleč razpoznavna fluorescentna barva škatle (podatek vam lahko pride prav, če se boste kdaj smukali po tujini, kajti pri nas teh kondomov še nismo našli). Nekatere ideje pa umrejo že na sestanku.
Strokovnjaki, ki delajo na razvojnem oddelku, so večinoma doktorji znanosti. Ogromen del svojega življenja so posvetili proučevanju lateksa in kemiji polimerov. Le s takšnim vrhunskim znanjem se jim lahko porodijo nove ideje in izdelajo še boljše, še tanjše in še bolj stimulativne kondome. Dvanajst ljudi si iz dneva v dan izmišljuje nove oblike prototipov, ki jih nato čaka vrsta strogih preizkusnih izpitov, preden se lahko pojavijo v proizvodnji liniji in v vašem žepu. Nov model najprej narišejo na papir, mere pa pošljejo steklopihalcem, ki izdelajo steklene kalupe za omejeno proizvodnjo testnih modelov.
Ko naredijo prvih nekaj testnih modelov, pride na vrsto ognjeni krst: testiranje na prostovoljcih. Med poskusnimi zajčki je več sto parov, poročenih in neporočenih, starih od 18 do 34 let. Izbirajo lahko med zavojčkom s tremi ali šestimi kondomi, odvisno pač od tega, kako vroča strast tli v paru. Testiranje seveda poteka doma, pri čemer si morajo pari zabeležiti čim več komentarjev o svojih občutkih, ki jih dostavijo razvojnemu oddelku, in na koncu oceniti kondom z ocenjevalno lestvico. Na kreativnem sestanku odločajo o končni usodi posameznega modela. Odločitev je težka, saj je od priljubljenosti gumijastega prijateljčka odvisna cela gora denarja, ki se bo povečala ali pa, če se model ne bo hrabro bojeval s tekmeci, hitro skopnela. Iz igre tako izpadejo tudi testni modeli, ki so jih preizkuševalci ocenili samo z oceno dobro.
Samo predstavljajte si, kako komično smo delovali trije moški, ki smo v sejni sobi odpirali p zavojčke kondomov, si jih natikali na prste in navdušeno komentirali njihovo nagubanost, hrapavost in vlažnost. V nekaj minutah je bila miza na debelo prekrita z lateksom, z rok pa nam je kapljalo vlažilno sredstvo. Namesto medicinskega vzklika ”Sestra, nož! ” je kreativni direktor naročil svoji tajnici: ”Gospodična, robčke! ” Prizor bi imel precej nenavaden pomen v polnočnem erotičnem filmu . .
Iz razvojnega krila smo odšli v samo proizvodno halo. Sestavlja jo šest proizvodnih linij, od katerih je vsaka dolga 80 metrov (približna dolžina nogometnega igrišča). Masivni stroji na dan pretočijo več kot dve toni in pol lateksa. Znotraj linije teče neskončen konvoj steklenih kalupov, 7000 steklenih monolitov v obliki bodočih kondomov.
In kako pravzaprav nastane naš mali gumijasti kolega? Očiščen kalup se potopi v maso segretega lateksa, ki je takšen kot tekoča smetana za kavo in tudi občutek je podoben, če vanj pomočimo prst. Lateks na kalupu se nato peče pri 114 stopinjah, znova namoči v lateks in še enkrat peče. Na šestih linijah tako na dan izdelajo nekaj več kot pol milijona kondomov. Si predstavljate, da v dveh urah (kolikor je trajal moj obisk tovarne) izdelajo več kondomov, kot jih lahko porabim v vsem svojem življenju, tudi če upoštevamo teoretično možnost, da bi mi uspelo seksati več kot enkrat na dan vsak dan.
Zdaj so kondomi nared za testiranje. Če na tisoč kondomov dva ne zdržita testiranja, ustavijo celotno proizvodnjo. Takšna napaka se zgodi zelo zelo redko, čeprav direktor English noče izdati točnega podatka v številkah. Kondome najprej čaka vodno testiranje. Tehniki jih natikajo na poseben stroj, ki jih napolni z vodo. Zatem sledi zračni test, kjer jih napihnejo kot balone za rojstnodnevno zabavo. In nato so kondomi nared za elektrošok. Ta tortura v slogu španske inkvizicije obdela vsak posamezen kondom, tako da dobimo v svoje roke (in na svoje orodje) le najvzdržljivejše od najboljših.
Zadnji test pokaže, ali so naši gumijasti junaki v dovolj dobri kondiciji za njihovo glavno nalogo – varen seks. Tehniki jih drugega za drugim natikajo na kovinske modele falične oblike, ki tečejo po tekočem traku do bazena. Tu jih potopijo v vodo, v vodo pa pomočijo dve elektrodi in skoznje spustijo elektriko. Če merilnik na kovinskem falusu zazna električni tok, pomeni, da je kondom pretanek ali preluknjan. Med mojim obiskom ni bilo nobene napake, zunaj na bojnem polju pa statistike kažejo 2, 3-odstotni izvržek: največkrat se kondom strga ali zdrsne (čeprav so pri tem vprašljivi starost kondoma, način uporabe in ne nazadnje tudi čas, ko se je zavojček valjal po žepu nesrečnega uporabnika).
Vsak kondom, ki uspešno prestane vse tri teste, zvijejo v obroček, dodajo mu lubrikant ali spermicid in šele tedaj ga nepredušno zapakirajo v plastificirano aluminijasto folijo.
Tukaj
se moj ogled konča. Čeprav so številke že same po sebi ogromne, me preseneti količina škatel v skladišču. V življenju še nikoli nisem bil obkrožen s tolikšno količino kondomov, gumijastih vrečk, v katerih bodo uživali moji stanovski kolegi. Lahko si predstavljate, da je občutek precej nenavaden.
Izdelovalci kondomov so dobro naštudirali svoj trg, skupaj z glavnimi odjemalci – moškimi. Strokovnjaki so nam secirali celo podzavest in temu prilagodili svojo proizvodnjo. Moški imamo radi igrače, vedno najnovejše. Všeč nam je občutek, da so tehnološko dovršene in tudi, če je le možno, najmodernejša inovacija. Seveda si želimo zadovoljiti tudi ženske partnerke, zato jih radi presenetimo s posebnimi kondomi, ki so narejeni posebej zanje: tako one bolj uživajo, mi pa na koncu poberemo vse lovorike dobrega ljubimca. In ne bodite presenečeni, če bo že na prvem posteljnem zmenku vaša izbranka iz torbice potegnila kondom. Številke kažejo, da predstavljajo ženske več kot tretjino kupcev. Najraje kupujejo barvne in sadne kondome ter tiste, ki so izdelani posebej zanje (ti so največkrat tudi oblečeni v rožnate ali vijolične folije). ”Idej nam nikoli ne zmanjka, ” pravi English. In če katero izmed njih skopira konkurenčni proizvajalec? »To pomeni le to, da smo zares dobri. In spet smo v prednosti, kajti v času, ko je neka novost že naprodaj, mi že razvijamo nov prototip. ”
Srečo imamo, da živimo v času, ko se nam kondoma ni več treba sramovati in ga sežigati na grmadi. Po njegovi zaslugi smo tudi že pozabili, da (nezaščiteni) seks ubija. Izdelovalci kondomov pa imajo srečo, da jim mi popolnoma zaupamo.
Verjamemo, da je njihov mali gumijasti ščit dovolj močan, da zaustavi poskočne spermije ter nevarne viruse in mikrobe. In zato lahko uživamo v seksu, ne da bi nam bilo treba razmišljati o nezaželenih posledicah in si nenehno ponavljati ”Kaj pa če . . ”.
Prav zaradi tega me je tudi zanimalo pogledati v zakulisje nastajanja enega takih gumijastih prijateljčkov in odkriti, koliko ljudi se skriva za njegovim imenom: od izvirnih idej razvojnega oddelka, testne skupine ljudi in ne nazadnje do tehnološko izpopolnjenega postopka izdelave, od katerega je najbolj odvisna naša varnost.
Martin Pesko
