To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
To so astrološka znamenja, ki se bojijo ponovno ljubiti
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
Najlepše kolesarske poti v Sloveniji
5 slastnih pudingov s chia semeni
5 slastnih pudingov s chia semeni

Jeza v najstnikih

Jeza v najstnikih (foto: shutterstock) shutterstock
3. 1. 2014 Vir: liza.aktivni.si

Najstnikom, torej mladostnikom oziroma pubertetnikom, v okviru svoje Svetovalnice svetujem brezplačno, saj s tem vračam nekaj svojega znanja, izkušenj, volje in energije v mlade odraščajoče ljudi, ki iščejo svoj prostor pod soncem.

Morebiti se vam bo zdelo naivno, ampak jaz trdno verjamem v to, da je treba posamezniku pomagati in stati ob strani v najbolj tveganem obdobju razvoja človekove osebnosti, to je obdobju pubertete, torej najstniškega obdobja, ko hormoni divjajo in se oblikujeta dokončna lastna vrednost in samopodoba.

Zdaj ne bom pisala na dolgo o svojem razočaranju nad slovenskim Ministrstvom za izobraževanje, pod katerega spadajo tudi Urad za mladino, pa Urad za razvoj izobraževanja in na neki način tudi Mladinski svet Slovenije. Na vseh teh naslovih sem namreč bila, direktorjem oziroma predsednici Mladinskega sveta sem predstavila svojo vizijo in željo neposredno svetovati ogroženim najstnikom širom naše ljube domovine, za kar potrebujem napotilo najvišjega odgovornega organa, torej Ministrstva za izobraževanje, a sem povsod dobila košarico v smislu: "Navdušeni smo nad vašo idejo in samoiniciativnostjo; mi žal za to ne skrbimo, saj so po šolah šolske svetovalne službe (za katere sem direktno od 'problematičnih' najstnikov slišala zgodbe, da zgolj nekaj zapisujejo, mladostnika bolj slabo poslušajo ter ga nato na hitro odslovijo); pojdite na drugi urad, pa na Zavod za šolstvo (ki mi seveda odgovori, da oni pač nimajo nič z učenci in dijaki, da oni so organ, ki skrbi za učitelje)," in podobne izjave.

Pa sem dobila občutek, da sem jim odveč, četudi so me sprejeli na sestankih z radovednostjo in prijaznost­jo, to je pa tudi to. Akcije, energije za nekaj narediti oziroma spremenit, pač ni bilo. Okej, tole sem hotela dati iz sebe, da boste, drage bralke in bralci, vedeli, da se borim za naše in vaše najstniške otroke in njihovo dobrobit.

Ko se ukvarjam in svetujem najstnikom, odkrivam, da vsi po vrsti v sebi držijo ogromne 'bazene' jeze. Govorim o tisti težki, prvinski jezi, ki pred seboj vse ruši in uničuje. Govorijo mi, da jo čutijo, kako jih preplavlja, kako jim povzroča temo pred očmi, težko dihanje in se zelo težko krotijo, da ne bi koga udarili ali kričali na ves glas. No, resnici na ljubo, večina teh najstnikov svojo jezo da ven, in sicer v obliki neprimernega vedenja in kričanja na bližnje, ki so pač najbolj pri roki, pa tudi na druge odrasle, dostikrat so to lahko tudi učitelji ali profesorji, ki si niso zgradili dovolj trdne in zdrave avtoritete.

Številne mlade ljudi v sveto jezo vrže tudi krivica, ki se jim zgodi. Za to so zelo občut­ljivi in se težko brzdajo, ko želijo pojasniti, zakaj so nervozni, žaljivi, agresivni, zato jih okolje običajno začuti kot 'težke' posameznike, ki hitro dobijo nalepko agresivnega ali tistega, ki kar naprej nekaj zahteva in je vedno jezen.

Pa se sprašujem, od kod vsa ta nakopičena jeza v mladih ljudeh? Ali smo za to krivi starši in drugi odrasli, ki jim s svojo neprimerno in jezno držo kažemo, kako nezadovoljni in tečni smo nad vsemi situacijami in ljudmi, v katerih vedno najdemo napake in o njih govorimo žaljivo in nespoštljivo. Otrok in pozneje najstnik nas pri tem opazuje in posluša, ne mine dolgo, ko postane sam kopija istih jeznih in nervoznih staršev. In potem se ti starši sprašujejo, kaj je z njihovim otrokom, a vase ne zmorejo pogledati in ozavestiti, da so sami tudi delni vzrok za jezno naravnanost njihovega mladostnika.

Jeza se med drugim producira tudi takrat, ko razvajeni in z vsem udobjem obdani pubertetnik pride v situacijo, ko ni več vse po njegovem. Ker tega ne razume in ni pripravljen na nikakršne kompromise, reagira jezno in srborito. Ko se vam prihod­njič zgodi kaj podobnega, dragi starši, vse spustite iz rok in svojega najstniškega otroka pozorno poslušajte, kar želi povedati, kako to pove, spoštujte njegovo mnenje in nato sami povejte svoje ter bodite pri tem jasni in argumentirani. Nekje pač moramo začeti uvajati spremembe za kakovostnejši nivo komunikacije ter zaupanja. S tem bo tudi jeza deloma izgubila svoj težki predznak. Gre za naše odraščajoče otroke in njihov osebnostni razvoj. Ne sme nam biti vseeno!

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na družabnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica.

Avtorica prispevka je univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo kaj povprašali, pogumno pišite na: info@svetovalnica.si.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri