Kaj pa, če nam seks niti ni tako pomemben?

A znanost trdi, da je realna slika popolnoma drugačna in da še zdaleč nismo tako obsedeni s seksom, kot bi si morda mislili.

Seks je pomemben del zdravega odnosa. To neizpodbitno dejstvo nam je vsem bolj ali manj jasno. A pod to resnico smo si vedno predstavljali neko utečeno, rutinirano seksualno življenje, ki ustreza arbitrarno določenim normam. Nekje bo recimo pisalo, da se v zdravih odnosih seks pripeti vsaj trikrat tedensko, spet drugje vztrajajo, da mora biti to vsak dan. Potem pa naletim na podatek, da naj bi v 15 do 20 odstotkih zakonov partnerja obstajala brez vsakršnih seksualnih stikov. In ko brskam še globlje, naletim na statistiko, po kateri bi si 90 odstotkov žensk, če bi imelo možnost, raje izbralo smiseln pogovor s partnerjem kot pa seks. Če k temu dodam še podatek, da ima 40 odstotkov žensk raje masturbacijo kot pa seks, se začne porajati vprašanje, kako zelo je intimni stik resnično prisoten v naših življenjih. Po vsej logiki naj bi v tem času svobodomiselnosti in aplikacij, ki nas enostavno parijo s seksa željnimi ljudmi kar po parametru lokacije, seksali več kot kadarkoli prej. A vse kaže, da takšno razmišljanje hitro naleti na kar nekaj težav.

1. Seks niti ni nekaj, kar bi si najbolj želeli

Če nekdo reče, da je ženska med seksom pogledala na telefon, predvidevamo, da je ta nekdo komik in da smo bili priča zabavni stand up zgodbi, ki želi karikirati neko stanje v družbi. Kadar smo v procesu stikanja svojih mednožnih organov z neko drugo osebo, bi namreč predvidevali, da se bomo v tistem trenutku posvečali samo tej dejavnosti. Na eni strani zato, ker je – če je vsaj kolikor toliko znotraj pričakovanih standardov – prijetna, po drugi strani pa zato, ker je to spoštljivo do sodelujočega v tem procesu. Če se praviloma ne oglasimo na telefon, ko nam nekdo govori čustvene zgodbe iz zasebnega življenja, se verjetno še toliko manj javljamo na telefon, kadar ležimo ob goli osebi in poskušamo narediti vse, da ji ostanemo v dobrem spominu.

A kot kaže, je to precej zastarelo, viktorijansko razmišljanje. Po neki raziskavi naj bi kar 62 odstotkov žensk priznalo, da so že preverile telefon med seksom. Ker seks je morebiti resda pomemben, ne pa tako pomemben kot neprebrano sporočilo. Moški, ki imamo med seksom že tako ali tako več faktorjev, ki lahko negativno vplivajo na celostno izvedbo, smo verjetno pri preverjanju telefona bolj skromni, kajne? Niti ne. 48 odstotkov jih je priznalo, da so med posteljnimi aktivnostmi preverili telefon. Kar pomeni, da je to za določene pare očitno že pravilo. Če zapiska, sledi kratka pavza, ker ko imaš telefon enkrat v roki, seveda ne boš pokukal samo na novo sporočilo, ampak preveriš še pošto, instagram všečke in ujameš kakšnega pokemona.

Ne samo telefoni – tudi televizija se včasih na prioritetnem seznamu zrine pred seks. 21 odstotkov žensk je potrdilo, da raje gledajo televizijo, kot pa seksajo. To se morda zdi nizka številka, a vseeno pomeni, da vsaka peta ženska ob ponudbi potne akcije s svojim dragim le skomigne in preklopi na Gorske sanje. In za konec še ta podatek: v ločeni študiji so za najbolj pomembno stvar iz vsakdanjega življenja ljudje s 40 odstotki glasov izbrali brezžični internet. Seks je končal na drugem mestu s 36,6 odstotka, sledi pa čokolada s 14,3 odstotka.

2. Seks v bistvu ne vpliva na boljše prodajne rezultate

Seks prodaja! To tulijo vsi rekreativni marketing mojstri, ki očitno ždijo na nekih šestdeset let starih podatkih o tem, da naj bi gole prsi avtomatično pomenile boljše prodajne rezultate. To oglaševalsko pravilo se nam je že tako zelo zažrlo pod kožo, da imajo nekateri oglaševalci občutek, da bodo potrošniki popolnoma ignorirali kakovost izdelka, če le ob njega postavimo na pol golo dekle z dvojno D košarico in nebeško belim nasmehom. Kot da to pri potrošniku nemudoma pošlje vso kri iz možganov v mednožje in potem le hipnotizirano kupujejo z mislimi, da jim bo ta izdelek zagotovil seks ali pa vsaj bolj seksapilno stanje v družbi.

Vse to na glavo postavi analiza oglaševalskega poznavalca Johna Wirtza, ki je kar tri desetletja raziskoval rezultate več kot 80 študij in odkril, da se izdelki, ki se skrivajo za fasado poželenja, ne prodajajo nič bolje, ampak da zaradi takšnih oglaševalskih potez potrošniki na te izdelke gledajo celo bolj negativno, kot bi sicer.

Seksi dekle, ki se sklanja nad najnovejši pisarniški predalnik, ki se zapira tako zelo tiho, da so revici od fascinacije kar nabrekle bradavičke, bo seveda bolj pritegnila pozornost, kot pa če bi ob taistem predalniku stal starikav poslovnež ali pa nezadovoljna tajnica srednjih let, ki bo dejansko morala upravljati to čudo pisarniške prihodnosti, to pa je tudi vse. Ideja, da bo seksi dekle na oglasu prodalo več izdelkov, je popoln mit. Še več – študije kažejo celo, da si tudi nič bolje ne zapomnimo oglaševanega izdelka. Mogoče zato, ker je seks le biološka aktivnost, in ne oblika nadzorovanja misli.

3. O seksu kar naprej lažemo

Lažemo o številu partnerjev, ker še sami ne vemo, kaj je preveč in kaj premalo. Lažemo o centimetrih, ker nam spet ni jasno, kakšna je tista magična dolžina, po kateri ne pademo niti v kategorijo posmeha niti v kategorijo mutantov. In, seveda, lažemo tudi o tem, koliko časa seksamo. Moški živimo v prepričanju, da mora vsak seks biti kot maratonsko dokazovanje naše vzdržljivosti in potence. In tako se tudi predstavljamo. Vsaj tistim ljudem, za katere nam je jasno, da ne bodo nikoli imeli priložnosti preveriti, koliko je v tem resnice.

In kakšno je dejansko stanje? Znanost pravi, da je povprečni vzdržljivostni čas moškega med seksom 12 minut, kar je točno toliko kot polna verzija komada I'd Do Anything For Love (But I Won't Do That). Seks za večino parov se torej zaključi znotraj enega epskega rokerskega napeva. To povprečje seveda na eni strani tvorijo seksualni mojstri, ki pumpajo tri četrt ure, in na drugi strani hiper učinkoviti človeški kunci, ki izstrelijo že po 33 sekundah. Takšen razpon se je namreč razodel v študiji, kar pomeni, da nekateri seksualni stik prav zares zaključijo že po pol minute, kar res ni najboljši čas, a morda ti moški potem nudijo tudi zelo prijetne masaže stopal.

In ko smo ravno pri seksualnih lažeh. 80 odstotkov žensk prizna, da je hlinilo orgazem. Včasih zato, ker jim vse skupaj ni bilo prijetno in so le želele, da se konča, drugič zato, ker niso hotele poškodovati njegovega ega, in tretjič morda zato, ker jih je ves čas očitajoče opazoval njegov pes. Bistveno je, da orgazma niso doživele, so pa se pretvarjale, da so ga. Ker ljudje očitno še nismo na točki, ko bi bili sposobni sprejeti informacijo, da seks za nekoga ni bil popolnoma po pričakovanjih. Ko si bomo upali kaj takšnega priznati – in sprejeti –, pa bo morda tudi tisto sporočilo, ki je prišlo vmes, preostalo neprebrano do konca.

Foto: Shuttterstock

Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek