Kaj počnemo narobe, ko si zmenek iščemo na spletu?

3. 2. 2016
Deli
Kaj počnemo narobe, ko si zmenek iščemo na spletu? (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Slovenci pri nekaterih zadevah nekoliko šepamo za preostankom razvitega sveta (tu in tam si privoščimo tudi kakšen politično organiziran cirkus, da se lahko kolektivno zavemo tega žalostnega dejstva). Eno od področij, ki je na primer drugje po svetu že vrsto let redna praksa, mi pa še kar zbegano tuhtamo, kakšen bavbav je zdaj to, je tudi iskanje zmenkov na spletu.

Je že tako, da se ne znamo otresti nepotrebne stigme in postrani gledamo na idejo, da bi si sorodno dušo našli prek spletnega portala za zmenke. Morda smo pri tegobah romantike bolj tradicionalno usmerjeni, a kljub temu postaja digitalno spogledovanje počasi, pa zato nič manj vztrajno, vedno bolj popularno tudi v našem malem podalpskem raju.

Vendarle ugotavljamo, da je še kako praktično, neboleče in časovno veliko bolj učinkovito, če le izpolnimo obrazec na spletu in upamo na najboljše. Smo pač v dobi, ko pri vsaki stvari gledamo na to, koliko smo privarčevali – denarja, časa pa tudi živcev. In tu zmenki prek spleta vsekakor prednjačijo pred spotikanjem čez sramežljive in nerodne trenutke spoznavanja novih ljudi v živo.

S povečanim zanimanjem za tovrstna romantična mreženja pa se seveda pojavlja tudi kopica napak, s katerimi se nam v napol vinjenem stanju sredi nočnega kluba, ko z izbranimi besedami obmetavamo naključno izbrano osebo v upanju, da jo bomo v bližnji prihodnosti lahko videli golo, nikoli ni treba ukvarjati. Lov na zmenke v digitalnem svetu ima namreč čisto svoja pravila.

Zato bodite pozorni, če načrtujete odprtje svojega profila na kakšnem spletnem portalu za zmenke, da se pri tem ne ujamete v najbolj pogoste pasti modernega pecanja.

Napačna fotografija.

Ko se predstavljamo ljudem – sploh ljudem, od katerih bi radi več kot le stisk roke in prijazen nasmeh – se seveda želimo predstaviti v najboljši možni luči. Vemo tudi, da prvi vtis veliko pomeni. In na spletu bo prvi vtis naredila naša fotografija.

Če kdaj, potem prav pri spletnih zmenkih drži dejstvo, da slika pove več kot tisoč besed. Kakšna pa je potemtakem zmagovalna fotografija?

Da je ta računalniško optimizirana in v premnogih pogledih popolnoma odtujena od realnosti je morda smiselno za Facebook profil kakšnega narcisoidnega zbiratelja digitalnih komplimentov, v svetu spletnih zmenkov pa vam bo fotografija, ki vas ne prikazuje v vašem dejanskem stanju tu in zdaj, naredila več škode kot koristi.

Namensko optimiziranje fotografije ali pa izbor ducat let stare fotografije, ker so bile obrazne gube in sivi lasje takrat za vas še neznan problem, namreč ne pripelje prav daleč, še več, vodi do skorajda zagotovljenega razočaranja, ker se je treba z izbrano osebo potem prej ali slej dobiti tudi v resničnem svetu. Takrat pa tiste uvodne limanice na vaše izklesane obrazne linije, ki so po desetih letih življenja s čipsom in pivom nekoliko zbledele, in tista košata griva, ki vam je takrat še poganjala nad čelom, danes pa se je umaknila pet vzporednikov proti tilniku, ne bodo nič več kot le namig, da ste sicer potencialno ugoden genetski bazen, a obenem očitno zelo nesamozavestni s svojo realno podobo.

In še en zanimiv podatek pri izbiri fotografije. Pri enem največjih portalov za zmenke OKCupid so ugotovili, da obstajajo dvojni standardi pri objavljanju fotografij, na katerih pozirate z živalmi. Namreč – moški, ki se slikajo s svojim domačim ljubljenčkom, pritegnejo več zanimanja pri ženskah, medtem ko ženske, ki se slikajo s svojim domačim ljubljenčkom, moške odvrnejo. Teorija nore ženske, ki živi z mačkami? Raje ne ugibamo, vi pa izbrane kosmatince s profilne fotografije raje izpustite.

Ne znate se opisati.

O svojem profilu na spletnih portalih za zmenke morate razmišljati kot o privlačnem oglasu, v katerem se reklamira vam najpomembnejši izdelek – vi sami. In če je ta vaš 'oglas' približno tako zanimiv, kot če bi brali pogoje poslovanja za vaš transakcijski račun, potem si ne boste privabili kaj dosti klikov potencialnih bodočih partnerjev.

Opis naj bo kratek, zabaven, duhovit, razdeljen po odstavkih (ne vse v enem kosu teksta) in naj vsebuje le vaše ključne podatke – kaj bi recimo o sebi povedali popolnemu neznancu, če imate na voljo le eno minuto? Prav tako si ne delate prav velike usluge, če s svojim opisom hitite in pri tem pozabite, da ste se kdajkoli v življenju srečali z vsaj osnovami slovnice. Internet ima to privlačnost, da v nas pri pisanju tekstov rade volje potegne na plano tisto najbolj leno plat, kjer potem hipno odpade večinski del ločil in velikih začetnic, da o kakšni dvojini in rodilniku sploh ne govorimo.

In čeprav je pogovorno pisanje resda sprejemljiv spletni trend, v primeru osebnega profila na portalu za zmenke daje nenatančno spisano besedilo občutek, da se vam ni ljubilo potruditi niti za svoj lastni 'oglas', zato se vam verjetno ne zdi smiselno truditi še za marsikaj drugega v življenju. To morda ni res, ampak saj veste – prvi vtis je zelo močan. Zato imajo spletnih zmenkov vešči mojstri pri pisanju svojega opisa le eno pomembno pravilo – ko končaš, za seboj še enkrat preberi.

Pišete, česa nočete, namesto da bi pisali, kaj si želite.

Ker se po nizu neuspešnih zmenkov zdi nadvse logično, da če napišete, kakšni ljudje naj sploh ne izgubljajo ne svojega ne vašega časa, bo to delovalo kot prva obrambna linija pred nepremišljenimi poskusi popolnoma napačnih snubcev, mar ne? Morda.

A bolj verjetno je, da bo negativizem privlačil negativizem. Sploh na spletu, kjer se že tako zdi, da je vsakdo, ki ima geslo za WiFi, ob tem dobil še dva kilograma poguma. Zato je bolje, da svojega spletnega profila ne spremenite v seznam karakteristik, ki jih pri drugih ljudeh prezirate in jih zato ne želite zaslediti pri svojem partnerju, ampak pustite odkrivanje potencialnih napak za potem, ko se s človekom spoznate v živo.

S tem se tudi zavarujete pred možnostjo, da vas ljudje že takoj na začetku ocenijo z izredno kritično oceno in se zato niti ne upajo klikniti na vaš profil. Ali še huje – začnejo kritizirati vas. Osredotočite se torej na pozitivno in delujte dostopno. Boste že potem sortirali zanimive kandidate med vsemi prejetimi pozivi za druženje.

Omenjate preteklost.

Zgodi se namreč, da ljudje prostor za opis na spletnem profilu za zmenke izkoristijo za jamraje o svoji preteklosti. Kako so bili prizadeti, kako so imeli zlomljeno srce, kako so ostali sami z otrokom, kako je šlo narobe to in ono, pa še stroškov za tečaj sambe si na koncu nista razdelila.

V bistvu prav nikogar na spletu ne zanima vaša preteklost. In še manj si želijo začutiti, da ste s to preteklostjo še vedno zelo obremenjeni.

Zato ne omenjajte bivših, ne omenjajte ločitev niti izkušenj, za katere menite, da so vas zaznamovale. To so informacije, ki lahko počakajo na tisti pravi zmenek, ko sta ena na ena, ne pa za snovanje štorije na spletnem profilu, ki ga bo zelo verjetno bralo za en pošten koncert ljudi.

Lažete.

Pa ne zato, ker bi namenoma hoteli zavajati, ampak ljudje na zmenkarskih profilih resnico rade volje malce prilagodijo, da bi si zagotovili več zanimanja. In napišejo, da hodijo na fitnes štirikrat tedensko, čeprav jim je članska vstopnica potekla že leta 2012. Pa da radi potujejo, čeprav niso bili dlje od Savudrije. In da imajo radi filme, čeprav mislijo, da je Sean Penn reka na Kitajskem.

Te na prvi pogled nedolžne laži pa so žal velik minus, ko se enkrat par snide v živo, ko ni več možno skriti, da v bistvu nimate atletske postave, da niti niste tako zagreta ljubiteljica knjig in da si nekoliko po svoje razlagate to, kaj pomeni biti komunikativna oseba.

Cilj vaše spletne predstavitve za zmenke ni, da poskušate mimoidočega uporabnika z lažnimi informacijami prelisičiti, da klikne na vaš profil. Bodite realni, pa čeprav je konkurenca huda. Saj je vsem jasno, da imamo vsi napake, da nihče ni popoln in da včasih fitnes vstopnica pač poteče in si potem vzamemo mesec ali dva premora.

Za konec pa še en nasvet ...

Izkušeni v spletnih zmenkih za konec predlagajo še, da če se v to igro odpravljate prvič, ponudite pred objavo svoj profil v ogled tesnemu prijatelju ali prijateljici. Oseba, ki vas dobro pozna, bo prepoznala napake v vašem opisu in morda dodala kaj, na kar niste niti pomislili, da je vaša prednost.

In ne bojte se popravljati tistega, kar ste že napisali. Napake se lahko hitro zgodijo, k sreči pa se lahko na spletu tudi zelo hitro popravijo.

Napisal: Darjo Hrib, foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"