Kako preživeti ločitev in ostati živ, če smem parafrazirati znanega režiserja.
Moje osrednje raziskovanje v Svetovalnici je namenjeno točno temu – kako naprej po ločitvi. Izhajam namreč iz tega, da se mnogo parov razide, marsikoga uradna statistika sploh ne zajame, saj so živeli v zunajzakonski skupnosti, in če nimajo otrok ali so ti že polnoletni, se ne zajamejo v nobeno statistiko. A kljub temu so to številni posamezniki, ki so obtičali v svoji nemi intimni bolečini praznine in samote. Tudi njim pomagam pri tem, kako najti nov smisel, kakšne cilje si postaviti in kako opredeliti svoje življenje naprej, po izgubi in ločitvi od partnerja.
Ne, to res niso enostavne stvari! Ločitev je izjemno stresna situacija v življenju osebe, ki si zelo verjetno nikoli ni mislila, da jo bo to doletelo. Saj ne gremo v zvezo zato, da se enkrat ločimo! V odnos z drugo osebo gremo zato, da se počutimo varne, ljubljene, sprejete, slišane, zadovoljene, ne nazadnje tudi intimno in čisto človeško. Ja, vse to se zna dogajati v prvih letih zveze, ko še ližemo med iz posodice zaljubljenosti in smo navdušeni nad tem, da smo našli osebo, s katero lahko delimo svoje življenje na vseh ravneh.
Mnogo parov se ne zaveda in ne zna upravljati partnerskega odnosa, zato ta sčasoma ugasne in se spremeni v rutinirano skupno bivanje, ki vključuje skrb za otroke, upravljanje stroškov in logistike ter ostale družinske dogodke, znotraj katerih se zakrije partnerska drama, ki lahko vodi v odtujevanje partnerjev.
Zakaj se marsikdo žal loči?
Razlogi so res raznovrstni in jih ne morem in ne želim tlačiti v isti koš.
Ugotovila sem, da je večinski skupni imenovalec razkroja partnerskega odnosa pomanjkanje zdrave in konstantne komunikacije, kar pomeni, da partnerja tudi dejansko slišita, kaj želita drug drugemu sporočiti.
Pomemben del razbite komunikacije je tudi odsotnost intimnih stikov.
Zaupanje je zelo zvodenelo ali se je celo porušilo. O spoštovanju med partnerjema včasih res težko govorimo, zlasti ko drug drugemu pritiskata na tisti register čustev in reakcij, ki je destruktiven in nabit s težko obvladujočimi čustvi.
Torej, kako naprej po ločitvi?
Predlagam, da si po razbitju celice, ki ste jo tvorili s partnerjem, najprej priznate, da vam je hudo, da vas oblivajo solze in nemoč. Žalost je izjemno pomemben dejavnik ozaveščanja izgube in je zdravilno, da jokamo in se tudi občasno smilimo sami sebi. S tem v neki fazi izgube ni nič narobe. Z močno bolečino, ki jo tudi fizično občutimo, vstopimo v tako imenovani proces žalovanja, v katerem znotraj nas valovijo različna intenzivna čustva. Jeza se meša z žalostjo, strah pred bolečino in samoto se bori s pogumom in izzivi, kako naprej.
Pogosto se enostavno kar vprašamo, ali bomo sploh sposobni preživeti vse te notranje boje. Ja, seveda jih preživimo. Skozi ozaveščanja posameznih faz žalovanja se tudi o sebi ogromno naučimo, predvsem pa o sebi 'izvemo', kako močni smo v resnici in da nas bolečina izgube ne bo dotolkla, temveč nam bo dala uvid v nove razsežnosti življenja in smisla bivanja.
Ob izgubi je predvsem pomembno, da se naučimo, kdo smo mi v resnici. Kajti če ne bomo do sebe iskreni in se ne bomo pogledali v zrcalu, da smo tudi sami prispevali delež k razkroju odnosa, bomo obsojeni na to, da bomo nadaljevali neuspešne in čustveno prazne ali uničujoče zveze. To pa nima smisla, kajne?
Preverite: 5 stopenj žalovanja
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
