10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Kako vemo, da smo v nezdravem razmerju

Kako vemo, da smo v nezdravem razmerju (foto: Profimedia) Profimedia
31. 8. 2019 Vir: liza.aktivni.si

V tem trenutku nekje nekdo ždi v zaporniški celici in se sprašuje, kje je naredil tisti prvi napačni obrat na poti življenja, ki ga je pripeljal do te točke.

In nekje nekdo drug ždi v disfunkcionalnem odnosu in se tega še ne zaveda, dokler ne bo prišel do točke, ko bo prepozno in se bo spraševal isto kot zapornik.

Preprosto ne opazimo, kdaj je vse v našem življenju narobe, dokler ni prepozno.

Ljudje smo kot neka magična bitja, ki lahko popolnoma zaslepljeno mesece, leta, celo desetletja vztrajamo v nečem, kar je za nas slabo, pa tega sploh ne opazimo. Šele ko zmedeni stojimo na pogorišču svojih odločitev, začnemo tuhtati, da so bili vsi tisti znaki prej morda vendarle vredni pozornosti.

In to se nam dogaja na čisto vseh področjih – v službi, ko do konca ne vemo, ali smo si izbrali pravo karierno pot, v družini, ko nikoli nismo prepričani, ali otroke vzgajamo prav, v svojih razvadah, ko ne dojamemo, da smo alkoholiki, dokler nam tega ne pove zdravnik (ali policist, ki nas pride pozdravit na kraj nesreče), in seveda tudi v odnosih.

Odnosi so verjetno od vseh naštetih situacij najbolj izrazit primer našega vztrajanja v ignoranci.

Shutterstock

Medtem ko premnoge ženske revije že z naslovnic neprestano kličejo, da naj pogledamo globlje v odnos, v katerem smo, da odkrijemo, ali je to tisto pravo, tega ne jemljemo resno, dokler ne sedimo v manjši odvetniški pisarni in poskušamo po zakonitih postavkah določiti, kdo bo od tu naprej legalni skrbnik mačka in ginseng bonsaja iz dnevne sobe.

Problem je morebiti v tem, da se na tem mestu običajno postavlja napačno vprašanje. Revije namreč vprašajo “Je on tisti pravi,” kar v bistvu ni dejanska informacija, ki jo potrebujemo. Bolj pravilno bi se vprašanje glasilo: “Ali naju ta odnos, v katerem sva, počasi ubija in tega ne opaziva?”

Trenutno obstaja le ena preverljiva metoda, po kateri lahko dobimo najbolj zanesljiv odgovor.

Profimedia

Osebo, s katero smo, sprejmemo za tisto pravo in edino, se ji predamo za naslednjih deset let, potem emocionalno kolapsiramo, se ločimo in dve leti pozneje ugotovimo, da v bistvu nikoli nismo bila dobra izbira za drug drugega.

Če ne bi radi zapravili 12 let za vsakega potencialnega partnerja le zato, da na koncu ugotovite, da nista kompatibilna, pa lahko izberete tudi bližnjico.

A preden se pogovorimo o tej bližnjici, naj dodam, da slaba razmerja niso inherentno nič uničujočega in tudi nič nenavadnega.

Pri slabem razmerju je tako kot pri dobrem spancu – cenite ga lahko šele, ko je končan. Vsako slabo razmerje je izkušnja, a večine, če ne kar vseh, ne opazimo dovolj zgodaj.

Ko vpetosti v slabo razmerje ne zaznamo

Obstajajo razmerja iz katerih je lažje oditi ...

profimedia

Seveda obstajajo tudi tiste najbolj eksplicitne sorte slabih razmerij, v katerih partnerja komunicirata izključno z drtjem in metanjem krožnikov in tista, kjer tajnica pozna njegovo anatomsko strukturo bolje kot njegova žena.

Iz teh razmerij je veliko lažje oditi, saj ponujajo jasne indice, zaradi katerih se lahko odločimo za ultimativni rez.

Potem pa so tu tista druga, bolj pogosta slaba razmerja ...

Profimedia

To so razmerja, v katera smo vpeti z najintimnejšimi čustvi, ker nam ne dajejo zelo očitnih razlogov, da ne bi bili.

Razmerja, v katerih se odpremo in si dovolimo biti ranljivi. To so v bistvu razmerja, za katera resnično verjamemo, da lahko uspejo, medtem ko v resnici začnejo gniti pod površino že takoj po treh uvodnih medenih tednih.

Ta razmerja nas na dolgi rok izpraznijo, da po svetu tavamo le še kot votla silhueta svoje nekdanje podobe.

  • Čutimo, da nismo srečni, ampak ne znamo s prstom pokazati na pravi razlog.
  • Razmišljamo, da je krivda v naših nepospravljenih mislih, zato se prepričamo, da smo le naveličani ali pa, da je zgolj faza.
  • Prepričamo se, da bo kmalu bolje in zatremo tiste misli, kjer nam nekje v ozadju možganskega debla notranji glas tuli, da naj že končno spakiramo kovčke in se poberemo.

Recimo – pomislite na svojega partnerja ali partnerico.

profimedia

Če ob tem niste zavili z očmi ali pa začutili rahel napad besa, super, a vseeno pobrskajte še malce globlje in iskreno povejte, če veste, kako njega ali njo najbolje spraviti ob živce?

Poznate tipke, na katere morate pritisniti, da se tej osebi odpelje?

In zdaj še eno vprašanje – ali redno pritiskate na te tipke, kadar se prepirata?

To je namreč glavna metoda emocionalnega izčrpavanja osebe, in ko to počnemo v odnosu, se vsi prepiri spremenijo v eksplozivna bojna polja, na katerih složno prakticirata najbolj pretkane in sabotažne prijeme.

K problemom se v takšnih odnosih pristopa z iskanjem krivde namesto z rešitvami. Čeprav se ob tem opisu zdi, da bi kaj takšnega zagotovo zaznali v lastnem odnosu, v resnici tovrstnih razmerij zelo pogosto ne zaznamo kot problematičnih, saj smo v njih vezani s kopico lastnih čustvenih potreb, ki jih zmotno razumemo kot ljubezen.

Bližnjica do spoznanja

Profimedia

Prej smo omenili neko bližnjico do spoznanja, če vztrajamo v slabem razmerju.

  • Ena je seveda ta, da svoje stanje opišemo profesionalnemu psihologu in upamo, da ne bo začel obupano odkimavati in spraševati, ali lahko naš primer uporabi pri svoji naslednji dispoziciji.
  • Druga bližnjica pa le zahteva, da si odgovorimo le eno zelo enostavno vprašanje: ali je naša ljubezen do izbrane osebe osnovana na nekaterih pogojih, za katere upamo, da jih bo izpolnila pozneje v odnosu?

Konkretneje – ste kdaj razmišljali, da kako radi imate svojega partnerja, kadar ni pijan? Ali pa, ste kdaj razmišljali, da bi bila vaša partnerka super seksi, če bi izgubila 15 kilogramov?

Če ljubite zgolj potencial osebe in ne osebo, kakršna je, to na dolgi rok ne deluje.

Tudi če se po neki pravljični formuli ti pogoji izpolnijo, v ozadju ostane zamera – ali zato, ker smo izsilili, da se oseba spremeni po naših željah, ali pa zato, ker je nismo znali ljubiti tudi takrat, ko ni ustrezala vsem našim standardom.

In ta zamera, četudi sprva skrita, se bo manifestirala in prej ali slej pokazala svojo črno dušo. Takrat bo sledil neizogiben konec in vsi prijatelji nam bodo potem rekli, da so se čudili, da sva sploh zdržala tako dolgo skupaj.

In ne bomo jim mogli zameriti. Ker tudi, če bi nas že prej opozorili, jih tako ali tako ne bi poslušali.

TEST: Kako blizu sta si s partnerjem? Odgovorite na 5 preprostih vprašanj.

Preberite tudi:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri