Zabaven eksperiment, ki se ga hitro naučimo. Poleg tega je takooo zeloooo razbremenjujoč ...
Ob določenih dnevih, ko smo slabe volje in pobiti, velikokrat najprej pomislimo na najhujše. Vidimo – oziroma še bolje – slišimo napade, ki jih sploh ni. Zlasti ženske smo nagnjene k temu, da se hitro počutimo krive za nekaj. In tako čisto običajno besedo ali pripombo vzamemo za očitek ali grajo. In se že opravičujemo in branimo, ko to sploh ni treba.
Zavedati se morate – od odnosa z mamo ali pa do šefa – da zelo malo ljudi reče tisto, kar misli. Povejo ravno nasprotno od tistega, kar jim leži na srcu, in pričakujejo, da boste odkrili pravi pomen in se odzvali. To je neumno in nepravično. Bolje bi bilo, da bi povedali odkrito in naravnost.
K temu sicer ne moremo nikogar prisiliti, lahko pa nekaj naredimo. Drugega primemo za besedo! Izhajajoč iz tega, da oseba meni tisto, kar reče – nič več ali manj. Včasih bo morda kdo vznemirjen, toda pogosto boste opazili, kako čudovito je, če izhajate iz najboljšega. Preberite si nekaj zanimivih primerov.
Prva situacija
Rojstni dan prijateljice. Že vnaprej poveste, da boste lahko prišli šele po osmi uri. In tudi pridete. Drugi gostje že vsi sedijo za slavnostno mizo in nekdo reče: "S šampanjcem smo čakali, dokler ne bi prišla."
Odziv
Ko zaslišimo, da so MORALI čakati na nas, in to razumemo kot posreden očitek, je to običajno sijajen povod za verigo neprijetnih misli. Gre približno takole: Pa saj sem povedala, da ne morem priti prej. Zakaj mi to zdaj očitajo? Nimam tako lahke službe kot oni. Na koncu morda že strupeno pripomnite: "Oprosti, ker sem morala delati."
Lahko pa opazko slišite tudi drugače. Da so si želeli vaše družbe in da niso hoteli nazdraviti brez vas. Enostavno recite: "Kako ste prijazni. Hvala."
Druga situacija
Klic mame. Reče: "No, ja, lepo, da kdaj pa kdaj pokličeš." S podtonom, ki ga poznate. In veste, da vam bo povedala, da ji ni všeč, da se 'poredna' hči oglasi le enkrat tedensko in da bi morala zaradi tega imeti vsaj kanček slabe vesti.
Odziv
Lahko se: a) ujezite in izgubite veselje do pogovora z mamo. Morda boste želeli navesti nekaj dokazov, da niste tako 'poredni' in brezsrčni: "Imela sem veliko dela. Če bi vedela, kako malo prostega časa imam ..."
Lahko pa: b) mami vzamete besedo in brez jeze dodate: "Tudi jaz sem vesela, da te slišim. " Ali pa: "Ja, vedela sem, da se boš razveselila mojega klica. Zato te tudi kličem." Ne moremo vam sicer zagotoviti, da se bo mama pomirila, vendar boste tako vsaj poskrbeli za svež veter v spirali (neizrečenih) očitkov.
Tretja situacija
Želite govoriti s šefom. Stojite pred vrati. On vas pogleda in reče: "Zdaj ne. "
Odziv
Noče se pogovoriti? Zakaj nima časa? Drugo vprašanje je v bistvu odgovor na prvo: noče se pogovarjati, ker nima časa. In časa nima, ker je verjetno z nečim zaposlen.
Logični zaključek: poskusite naslednjič. Tako si misli nekdo, ki izjavo šefa vzame dobesedno. Kdor išče neki pomen v šefovih besedah, bo slišal: nekaj ima proti meni. Razmišlja o mojih napakah. Morda celo postane slabe volje, ker meni, da si ne zasluži 'take' obravnave. Taka in podobna tuhtanja si lahko kar prihranite!
Umetnost branja med vrsticami
- Da bi razumeli nekoga, ki nam je blizu, ne smemo biti pozorni le na njegove besede.
- Drža telesa in mimika dajeta razlago, kako govorec doživlja, kar izreče. Je vesel? Ali negotov?
- Pozor: da ne obremenjujejo svojih sogovornikov, veliko ljudi žalostne novice pove na humoren način.
- Pomembno se pogosto skriva v kratkih odvisnih stavkih.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
