Ko govorijo dekleta

18. 5. 2007
Deli

Govorijo o seksu. Se pogovarjajo o vas?

Obred se začne v srednji šoli. Zaprti sta v rožnato obarvano sobico, ena objema plišastega medvedka in govori, druga šiva blešči­ce na kavbojke in posluša. Ko odrastejo, ženske gojimo to tradicijo med pitjem koktajlov v baru, skupnem potenju v savni ali sprehajanjem psa po Tivoliju.

Čisto zares se pogovarjamo o seksu. Pogovarjamo se o vas.

Če bi povedano zapisali, bi besede zvenele smešno, zapleteno kot kvantna fizika ali preprosto kot palačinke s čokolado. In če bi nas slišali, bi se vam naši pogovori najverjetneje zdeli nenavadni, obupani, osupljivi, umazani ali pa kar vse našteto skupaj. Seks je temačno področje in prav vse potrebujemo lanterno, s katero iščemo svoje poti. Ko s prijateljicami primerjamo zapiske o avanturah v divjini, za seboj puščamo odtise korakov tam, kjer smo se spotaknile ali pa zavile v pravo smer. Če nam boste sledili, vas bomo morda odpeljale k sebi domov.

Vljudno, a ne zares

Dejstvo je, da smo v takšnih pogovorih agre­sivnejše kot nogometaši na tekmi, a teren začnemo tipati počasi. Si se sinoči zabavala? Je bil prijazen? To so sicer zelo jasna vprašanja, a premeteno zapakirana v praz­no ovojnico, tako da ima vprašana mož­nost, da z nami deli umazane podrobnosti ali pa ne. (Čeprav ima vsaka prijateljico, ki nam pove vse, česar nismo želele vedeti, tako da, ko sre­­čamo njenega fanta, od sramu zremo v tla. )

V ne tako običajnem, a vselej zanimivem primeru dveh žensk, katerih poti sta se 'križali' (v različnih večerih sta šli domov z istim tipom), je ta prefinjenost še kako primerna: Kako se ti je zdelo? Vprašanje je zastavljeno tako, kot bi si dve ženski pravkar ogledali isti film (Od začetka do konca sem bila na trnih. ) ali pa bi naročili enake teste­nine v restavraciji (Bile so ravno prav trde in sočne. Vsekakor si jih bom še privoščila. )

Ne nasedajte govoricam: Naj ljudje še tako radi poudarjajo, da se ženskam zdi bistvo seksa ljubezen, je tisto, kar ženske pogosto ljubijo pri seksu – seks.

In kaj sploh je dobro?

Dobro vprašanje. Ko smo v srednji šoli pri književnosti jemali eksistencializem, smo na poti domov modro razmišljale: Kako naj vem, da je modra, ki ji jaz pravim modra, ista modra, ki ji ti praviš modra? Hm . .

Vprašanje, ali je tip ‘dober’, je bistvo vsakega pogovora o seksu, toda nanj ni nedvoumnega odgovora. Prijateljici bom na primer povedala, kakšen dober seks sem doživela včeraj, in vesela bo zame, a nezavedno si bova predstavljali različna scenarija.

Misijonarski položaj, ki bi se mi zdel dolgočasen, predvidljiv, nedomiseln, bi se njej lahko zdel kruto pristen, počasen in elegant­­­­no preprost način ljubljenja. Kar dokazuje, da je najboljši seks tisti, ki je po meri človeka, s katerim si v postelji. Ljubite tistega, s katerim ste, ne pa idejo nekoga ali dejanje, ki ni v skladu z generičnimi recepti za seks. Ne sledite slepo nekakšnemu abstraktnemu cilju – in vsak seks lahko postane dober.

Zaupajte v svojo sposobnost spoznavanja partnerja; uživajte v procesu umirjanja, celo umikanja in vnovičnega poskušanja.

Sposobnosti

Včasih ženska mimogrede omeni kaj tak­šnega: Hej, včeraj sem poskusila jahanje na kolenu! Vam rečem, super! , kot da vse navzoče vemo, o čem govori. (Mnoge med nami seveda ne bomo priznale, da nimamo pojma, kaj je pravkar rekla, ampak bomo kljub temu odobravajoče prikimale in ponovile za njo: O ja, jahanje na kolenu, to pa je akcija! in potem zvečer po internetu mrzlično iskale novo tehniko. ) Naši pogovori so podobni srečanjem ob predstavitvi nove posode Tupperware: Zastopnica podjetja predstavi vse novosti in nasvete, navzoče pa pridno poslušajo in pridobljeno znanje, hkrati s kupom nove posode, ki jo nujno potrebujejo, odnesejo domov. Gre za piramidni sistem mesenega znanja.

Če torej na vas preizkusimo nekaj, kar je očitno na novo priučeno, in se pri tem pačimo, kot bi sestavljale omarico iz Ikee po bro­šuri s 15 strani dolgimi navodili, nam lahko mirno pokažete, kako naj se zadeve lotimo bolje. Ali pa nas rešite mučenja in popeljete v novo aktivnost.

Toda spretnost ali orodje brez občutka ni­mata prav nobene vrednosti. Če sem res iskrena, se v pisarni več pogovarjamo o moški splošni čustveni navzočnosti kot pa o tem, kako hitro in natančno se loti pisanja poročila.

Če ste se naučili nove spretnosti, nam jo vsekakor pokažite. A pri tem upoštevajte ustrez­nost trenutka in partneričin odziv; če zadeva ne deluje, odnehajte.

Tišina

Kakorkoli že, če so njegove spretnosti predobre, se o njih sploh ne pogovarjamo. Nihče si namreč ne želi ženskih obrazov, prilepljenih na zarošeno okno spalnice z otroškim koprnečim pogledom v trgovini z igračami.

Če ste nekako izvedeli, da je vaša partnerka v družbi večinoma tiho, se nikar ne počutite zapostavljeni, temveč evforično ponosni.

Poredna zgodba

Ženske prijateljicam pogosto zaupamo poredne zgodbice. Pri tem smo nenehno pozor­ne na reakcije poslušalk, da se lahko v trenutku umaknemo, če začutimo neodobravanje, ali pa podrobneje opišemo detajle, če za­­­čutimo zanimanje. Hvali­mo se enako intenzivno, kot skušamo ugotoviti, ali je bilo to, kar smo počele sinoči, sploh še v mejah dovoljenega. To me spomni na moje otroš-t­vo. Imela sem približno deset let in za stavo sem pojedla mravljo. Takrat sem morala več­­­­­­krat povedati zgodbico, da sem preizkusila publiko in tako ugotovila, ali sem bila totalna frajerka ali so me vrgli na finto.

To je zato, ker se znotraj vsake od nas, oblečene v ličen kostim in za­­­pete do vratu, skriva prostitutka z zlatimi tangicami in natikači s 15-centimetrsko peto. In znotraj tega se skriva v volneno krilo in jopico oblečena knjižničarka, ki prelaga zbirke poezije iz 18. stoletja. In znotraj nje je 18-letna šolarka s pregrešnimi mislimi. In v srcu le-te se skriva Eva, bosonoga v sadovnjaku.

Kot komplet ruskih matrjošk.

Ne gre le zato, da družba želi od nas dve nasprotujoči si podobi, tudi me same si želi­mo dvojnosti. In rezultat je nekakšna organ­­­­ska in zabavna shizofrenija. In če ste na to pripravljeni, bomo vsi skupaj še zelo srečni.

Poredne zadeve pogrevamo s prijateljicami, saj celo hedonistke občasno občutimo amfiteater superego sodnikov, ki nas gledajo. In potem nastopi kriza samozavesti: Vem, da sem naredila tisto čudovito, surovo, nesramno, ekstatično stvar, pa sem naredila tudi pravo stvar?

Ko se sprehajamo po robu, še kako potrebujemo vaše zagotovilo, da se je splačalo. Povejte nam, da ste noro uživali. In čez pet minut nam to povejte še enkrat.

Polomije in poravnava škode

Pijani ste pobruhali posteljo. Iz žepa ste potegnili avtomobilske ključe in po tleh se usu­­­je Viagra. V postelji najde uhan, ki ni njen.

Z nekom se bo morala pogovoriti. Lahko bi se s prijateljicami, z mamo ali z internet­nim neznancem. Zato nikoli ne škodi, če ste vi tisti, ki začnete pogovor in si ponovno pri­dobite njeno zaupanje. Tako boste morda edini, s katerim se pogovarja o vseh stvareh.

Razmerja, ki katastrofe spremenijo v spomine, trajajo dlje.

Kot pri Oprah

Včasih se zgodi, da ženska v krizi skliče konferenco in njene prijateljice nato prav nič ne oklevajo z dajanjem nasvetov. Vse se kdaj pa kdaj rade počutimo kot Oprah.

Po takšnih seansah, za katere ne vemo vselej, da so se sploh zgodile, boste imeli ob­čutek, da je bil nekdo v vaši hiši, čeprav nič ne manjka in je pohištvo na svojem mestu.

Ljubezen je najbolj neeksaktna znanost in ženske se z najboljšimi nameni posvetujemo med seboj, a se zgodi, da so nam v napoto naša lastna življenja. Pred kratkim sem poslušala, kako so prijateljice svetovale prijateljici, naj zapusti fanta. A za tistimi sočutnimi obrazi se je skrivalo nezadovoljstvo z njihovimi lastnimi razmerji, ljubosumje ali bolečina. Na skrivaj so nanjo prenesle svoje lastne zamere.

Vsakokrat, ko sem na tem, da bi sprejela prijateljičin nasvet, namesto da bi sledila svojim instinktom, zaslišim očetov glas: In, če bi ti rekle, da skoči v Ljubljanico, pa bi, a ne? Če se zdi, da se ženska, ki jo ljubite, vrti vsak dan v drugo smer, je ne poskušajte še vi prepričevati v svoj prav. Naj se počuti var­­­­no, bodite dovzetni. Ko se bo počutila dobro, se bo lahko odprla. Sprva boste imeli občutek, da bojujete bitko z njenimi nevidnimi zaveznicami, a bodite potrpežljivi.

Dober pogovor med moškim in žensko vedno počasi vzkipi na dva resnična človeka v sobi – na tista dva, ki sta zares pomembna.

Moralnost

Moški utegnejo biti zbegani ob ženski logiki, ko ta pripoveduje svoje seksualne anekdote: Če mu je všeč, ko mi to počne, potem to obo­­žu­­jem, in če on to obožuje, potem je to vse, kar hočem; a če mu ni všeč, potem v tem ne morem uživati, ker vem, da on ne uživa, a veš? Ali pa mi ni bilo treba, pa on od mene tega ni pričakoval in se mi je zazdelo, da bom.

Gre za venček drobnih etičnih odločitev.

Če v nekem ključnem trenutku v postelji dobimo odsoten, zaskrbljen izraz v očeh, morda listamo skozi navidezni starodavni priročnik obnašanja med seksom, iščoč poglavje o tisti stvari, ki jo pravkar počnemo, ali smo jo pravkar počele, ali pa jo še bomo.

Dajte nam hipec časa; saj bomo ugotovile, kaj moramo storiti, če le ne boste pritiskali na nas.

Pripovedovanje zgodb

Kar bi moškemu vzelo minuto in pol, če bi hotel povedati prijatelju, se lahko v žens­kih ustih spremeni v večurno zgodbo. Prijatel­ji­ci bo povedala vse, od tega, kakšne barve je bil dežniček v njenem koktajlu, prek tega, kako zapečen zrezek je jedla, do tega, koliko­­­­­­­­­krat in kako močno ji je prišlo. To kaže na resnico ženske realnosti: vse je pomembno.

Če boste spoštovali delčke in koščke med potjo, boste vložili izredno veliko v neskončne možnosti.

Brez besed

Imam prijateljice, ki še nikoli niso razpravljale o svojem seksualnem življenju. Ta tema ostaja zaklenjena in nedotaknjena kot drag kamen na modrem žametu v bančnem sefu. In prav zato, ker je tako skrbno shranjen, njegova vrednost raste. Ne nazadnje, moje razpravljanje o razpravljanju veliko pove o ženski diskretnosti.

In poleg tega, ko gre za opisovanje prave stvari, ko je ženska naletela na pravega moš­­­­­kega v pravem trenutku, bodo njene razlage kratke. Zardevala bo, pogledala prijateljico, sramežljivo umaknila pogled. Ne vem, saj veš, vse je tako . . ne vem. To spreneveda­nje je več vreden dosežek kot vsako kilometrsko nakladanje, ki smo ga pogosto deležne.

Biti zaljubljen, pa čeprav le za eno noč, zbega vsakogar in nas pošlje nazaj na začetek. Takrat ostanemo brez besed, kot tistega dne, ko smo se rodile.

Ida Jerman

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"