Pravljica 19-letne Lauren Bacall ter četrt stoletja starejšega in po zaslugi Casablance in Malteškega sokola svetovno znanega Humphreya Bogarta se je začela s filmom Imeti ali ne imeti, ki še danes ostaja živi dokaz njune ljubezni.
Pred kamerami in za njimi sta Lauren Bacall in Humphrey Bogart pričarala romanco, s katero bi se morda kosala le tista Katharine Hepburn in Spencerja Tracyja. Začetek se sicer ni zdel obetaven. Bacallovo je še kot Betty Perske na neki naslovnici revije, za katero je pozirala, odkril režiser Howard Hawks, bolj natančno njegova žena Slim. Fotografijo je pokazala možu in Betty se je kmalu znašla na letalu za Kalifornijo.
Hawks ji je nadel ime Lauren, jo poslal na večmesečne lekcije igranja, potem pa ji končno ponudil vlogo v svoji vojni romanci Imeti ali ne imeti, posneti po zgodbi Ernesta Hemingwaya. "Howard je dejal, da bi me rad videl v filmu s Caryjem Grantom ali Humphreyjem Bogartom. Mislila sem si: 'Cary Grant – čudovito! Humphrey Bogart – fuj!'," se je spominjala v enem od intervjujev.
Za lepo 19-letnico četrt stoletja starejši, že tretjič poročeni Bogart (mimogrede, žena Mayo, zapita in propadla igralka, je bila znana po nasilnih izbruhih – Bogarta je med drugim zabodla in nanj celo streljala), ki je bil povrh vsega znan še po tem, da si je rad privoščil soigralce, res ni predstavljal ideala. Verjetno tudi zato ob njunem prvem srečanju nekaj tednov pred začetkom snemanja ni preskočilo prav dosti iskric. Bogart je sicer opazil, da ima lepe noge, česa več pa si od mlade igralke ni obetal.
Začetek ljubezni med snemanjem
Povsem drugače je bilo, ko se je snemanje enkrat začelo. Lauren je imela pred prvim prizorom neznansko tremo. Da bi prikrila, kako drhti, je brado sklonila k prsim in Bogarta s svojimi velikimi očmi pogledala izpod čela. Učinek, ki je nastal, so poimenovali 'pogled' in je sčasoma postal njen zaščitni znak.
Občinstvo se je dobro odzvalo tudi na njen globok, zapeljiv glas in na videz hladno zunanjost. In prav nihče ni mogel prezreti neverjetne kemije med glavnima igralcema. "Snemali smo že tri tedne in počasi smo zaključevali še en snemalni dan. Imela sem samo še eno sceno. Sedela sem za toaletno mizico in se česala. Bogie je prišel, da bi mi voščil lahko noč. Stal je za menoj, se nenadoma nagnil, mi dvignil brado in me poljubil.
Bilo je spontano, saj je bil malce plah. Iz žepa je potegnil oguljen zavojček vžigalic in me prosil, naj nanj napišem svojo telefonsko številko," je povedala Lauren, ki je umrla lanskega avgusta. Poklical jo je še isti večer in od tedaj je bilo vse drugače. Režiser Hawks je moral med snemanjem redno odrejati kratke odmore, da sta se igralca malce 'ohladila'. Počakali so, da sta se hihitajoča in vsa zardela v obraz vrnila iz garderobe in šele potem so snemali dalje.
Ljubezen na in za filmskim platnom
Humphrey Bogart ni bil edini, ki se je med snemanjem filma Imeti ali ne imeti zaljubil v Lauren Bacall.
Režiser Howard Hawks je bil sprva navdušen, da sta si glavna igralca všeč. Iz izkušenj je namreč vedel, da je z zaljubljenimi soigralci veliko lažje delati. Potem pa je tudi sam podlegel čarom zapeljive igralke. "Osem mesecev je vadila ta svoj globoki glas. Zdaj se zdi, da je popolnoma naraven. Smešno je, da se je Bogie zaljubil v lik, ki ga je igrala, ne vanjo, zato ga bo morala igrati do konca življenja," je nekoč v navalu ljubosumja dejal novinarjem.
Poroka in družabno življenje
Leta 1945, ko jih je ona dopolnila 20, on pa se je končno ločil od zapite in nasilne žene, sta se poročila. Po poroki ni nameravala ostati doma in gospodinjiti. "Čeprav sem bila presrečna, da sem postala gospa Bogart, nisem imela niti najmanjšega namena dovoliti, da gospodična Bacall utone v pozabo." Imeti ali ne imeti je bil šele prvi od mnogih Bogie-Bacall filmov.
Zakonca sta se v hipu znašla v središču hollywoodskega družabnega življenja. Ob koncih tedna sta prirejala zabave na svoji barki, med tednom pa so se na njunem posestvu druga za drugo vrstile razkošne zabave in večerje. Judy Garland in mož Sid Luft, Katharine Hepburn, Spencer Tracy, Frank Sinatra in Jimmy Van Heusen so se najpogosteje znašli na listi povabljencev.
Svojo druščino so poimenovali Rat Pack ali Podganji trop, njuno domovanje pa je postalo sedež Tropa.
"Če je bila luč nad vhodnimi vrati prižgana, sva bila doma in budna. Redki izbranci so potem lahko pozvonili. Če luč ni gorela, gostov nisva sprejemala," se je spominjala Bacallova. Sinatra je bil tisti, ki je pozvonil največkrat. Bacallova je dodala, da se je na koncu najavil že skoraj vsak večer in da je bilo poletje 1953 začetek posebno tesnega prijateljstva s pevcem, s katerim se je po moževi smrti zapletla v razmerje.
Usodna bolezen
Okoli novega leta 1956 je Bogarta na nekem kosilu popadel dušeč kašelj. Prijatelj mu je svetoval, naj obišče zdravnika, ta pa je na žalost postavil črno diagnozo – rak na grlu.
Marca je prestal skoraj deseturno, a neuspešno operacijo, po kateri skorajda ni več vstal iz postelje. 12. januarja 1957 sta ga obiskala Spencer Tracy in Katharine Hepburn. "Spencerja je pogledal z žalostnim nasmehom na ustnicah in dejal: 'Zbogom, Spence'. Vedela sva, da je mislil resno. Prej se je vselej poslovil z 'lahko noč'. Ko sva zapuščala hišo, me je Spencer pogledal in rekel, da bo Bogie umrl," se je zadnjega srečanja s prijateljem spominjala Katharine.
Zjutraj je Lauren ob njegovi postelji spila kavo, nato pa je morala k verouku po njuna otroka, osemletnega Stephena (ime je dobil po liku, ki ga je v filmu Imeti ali ne imeti upodobil njegov oče) in štiriletno Leslie. "Nasvidenje, punčka," ji je dejal. Ko se je vrnila, je bil Bogart mrtev. Star je bil 57 let. Pred pogrebom mu je v prsni žep potisnila zlato piščalko, v katero je bil vrezan napis iz filma Imeti ali ne imeti, s katerim se je 13 let prej začela njuna pravljica: "Če si česa želiš, zapiskaj!"
V zakonu sta se jima rodila hčerka Leslie in sin Stephen. Z drugim možem Jasonom Robardsom pa je imela Lauren še sina Sama.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
