Ste si kdaj zaželeli brati njene misli? Le kaj vse bi lahko izvedeli? Od tega, kaj jo privlači, do tega, kakšen je njen idealni, kaj ji je všeč in kaj ne.
Mi vam od te številke ponujamo prav slednje, tihe skrivnosti usodnih žensk. Odločili smo se predstaviti šopek 12 najbolj dehtečih Slovenk, ki so uveljavljene na različnih področjih. Starostna omejitev: vse so že upihnile najmanj tri desetletja. Razlog? Želimo vam posredovati izkušnje in skrivnosti zrelih žensk, ki se ne sramujejo govoriti o tabujih, temveč jih racionalno, brez mladostniškega natolcevanja opišejo, kakršni so.
Naša ‘prva’, ki jo lahko občudujete tudi na fotografiji, je mednarodno uveljavljena modna oblikovalka in kostumografinja, dobitnica številnih tujih in domačih nagrad, ženska, ki v življenju ne sklepa kompromisov in ima jasno vizijo o moških – Mateja Benedetti.
O usodnih izkušnjah v življenju
Lahko rečem, da imam izkušnjo prijateljice, partnerke, ljubice, svetovalke, za-veznice, sovražnice, zapeljivke, matere, hčerke in tiste, ki vstopi in izstopi iz tvojega življenja. Življenje ti vedno ponudi vloge, ki te obdarijo z izkušnjami, bolečino, ljubeznijo in modrostjo. Zame so vse izkušnje usodne, saj me vodijo in usmerjajo. Ene vloge sovražiš, z drugimi se poistovetiš in se jih teže znebiš. Sama sem vse in nihče, ker sem se naučila, da vloga nisem jaz. Ljubim, kadar igram.
O posesivni ljubezni in hrepenenju
Tisti žgoči občutek v želodcu in pritisk v možganih, ko si pripravljen pobiti vse sovražnike, da bi ga posedoval. Poznam zelo dobro, ubijala sem in na koncu ostala sama. Hrepenenje po novem me je spet potegnilo ven in našla sem nove sovražnike, jih pobila, ostala sama. Na pogorelem bojišču, s krvavim obrazom, sem zrla v čisto nebo in se spraševala, zakaj nebo ne krvavi. Otrok mi je prinesel marjetico, objela sem ga in uvidela, da sovražnikov ni. Hrepenenje me je začelo zapuščati.
O pravih moških in njihovem spoznavanju
Jih ni. Naj takoj razčistimo. Jaz v to ne verjamem. Če bi našla ‘pravega’, v smislu konca težav, bi se nehala spraševati in ga doživljati v vsem njegovem spektru. Rada sprašujem, rada spoznavam, rada se spreminjam in ne bojim se bolečine. Verjamem samo v ljubezen in smrt. Umrla sem neštetokrat in ravno tolikokrat ljubila. In vedno je bila odločitev moja.
Spolnost
Spolnost je zame področje, ki ga lahko odkrivam vse življenje. Težko govorim o mejah, ker je povezano z lastnimi mejami; več ko jih imaš, bolj si zaprt v spolnosti. Tam, žal, ne moreš blefirati. Fitnes se greš lahko samo z nekom, ki ga prakticira in si ne upa dlje. Moja izkušnja spolnosti je: spolnost je ogledalo partnerstva. Kadar je v spolnosti pretok, kadar je v spolnosti radost, kadar je v spolnosti komunikacija (tudi neverbalna), je tudi v partnerstvu. Kadar v partnerstvu ni spolnosti, zame partnerstva ni. Lahko je prijateljstvo, lahko je iluzija, lahko je laganje, lahko je ‘nekaj se gremo’ . . Kakovostna spolnost je delo na sebi, je konstantno odpiranje, potovanje, raziskovanje, predajanje. In seveda je najlaže zaspati in si ustvariti izgovore, na primer: ni več strasti, minilo me je, partner me ne privlači, ne posveča se mi zadosti, preveč imam dela . . Partnerstvo je tudi kakovostna spolnost, spodbujanje, sprejemanje, podpiranje in razumevanje je največje darilo, ki si ga partnerja lahko podarita.
Večna ljubezen
Trenutek je zame večnost. Večna zveza je zame kolektivni vzorec, ki omejuje rast in ki ne dovoljuje cikla življenja, smrti, življenja. Zame je resnično samo to, kar ta trenutek doživljam, in če sem ta trenutek v občutku večne zveze, potem verjamem in sem v tem resnična.
O neizkoriščenih priložnostih
Nisem se obrnila, ko me je poklical, nisem ga objela, ko sem čutila, nisem se opravičila, ko bi to lahko storila, nisem se mu odprla, ko me je prosil, nisem ga pohvalila, ko si je to zaslužil, nisem ga podprla, ko si je to želel, nisem mu govorila strastnih besed, ker so se mi zdele neumne, nisem odpustila, ko bi lahko, nisem bila potrpežljiva, ko je zamujal, nisem bila razumevajoča, ko ni zmogel, nisem ga razvajala, kot bi lahko, nisem se igrala, ko sva za to imela priložnost, nisem govorila o svojih fantazijah in hrepenenjih, ker me je bilo sram, nisem ga spodbujala v odločitvah, nisem . . preveč je bilo neizkoriščenih priložnosti, da bi osrečila nekoga, ki ga ljubim.
O sanjah in strahovih
Jasa, rosna in zelena, verjetno je bilo jutro, malo me je zmrazilo, ko sem v daljavi zagledala samoroga. Večji od konja, lažjega in daljšega koraka. Nad čelom mu je lebdela bela svilena griva, koža mu je bleščeče drhtela in močni rep mu je vihral, medtem ko se mi je elegantno približeval. Njegovo telo je izžarevalo pepelnato srebrno svetlobo. Med galopom je visoko držal svoj metrski zlato beli rog, okoli katerega so se v pravilnih spiralah ovijale bisernate žilice. Srce se mi je zaustavilo, tudi žuželke so otrpnile. Sklonil je glavo. Nežno in previdno sem ga z roko pobožala po glavi in se z ličnico dotaknila bleščeče kože . . bilo je neopisljivo čutno, nežno, skrivnostno, čisto, iskreno, globoko, magično, neskončno lepo. Strah me je bilo, da bo izginil.
O lažeh – drobnih in velikih, koristnih in nevarnih
Lažem ravno prav. Zato menim, da so laži koristne. So pa tudi nevarne. Če imaš tako slab spomin kot jaz, se zavaruješ tako, da laž poveš vsaj petim prijateljem, da te spomnijo, kaj si sploh lagal. Tako da moje laži vse zabavajo, zato mi nihče ne verjame, da lažem. In tako sem se odvadila lagati. Danes, ko govorim resnico, mislijo, da lažem. A poznate pravljico o volku in pastirčku? No, jaz sem Rdeča kapica.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
