Spolnost je področje, ki že več tisoč let vzbuja kontroverzne občutke in poglede. Nekateri za nič na svetu ne bi spregovorili o svojih težavah na področju spolnosti, medtem ko drugim to ni problem in znajo razkriti marsikaj pikantnega.
Spolnost je po mojem mnenju enako pomembna za moške in ženske, razlika je zgolj v dioptriji.
Pravijo, da so moški bolj potrebni seksa in da njim hormonska sestava deluje tako, da si med ogledovanjem ženske že predstavljajo močno vroče prizore, ki bi jih radi doživeli z njo. Ženske pa potrebujejo nekaj več, to je ščepec romantike in pretvarjanje, da ne gre zgolj za seks, ampak za dvorjenje in šopirjenje samca okoli nas, s čimer naj bi dokazoval, da smo mu všeč.
Kakorkoli, tako ženske kot moški smo krvavi pod kožo in zelo primerno bi bilo, če bi si vsi priznali, da imamo radi seks v enaki meri. Zakaj danes to poudarjam?
Izpostavljam spolnost kot bojišče, na katerem se izkazuje prevlada in se igramo igro moči 'kdo je močnejši'.
Zelo pogosto slišim, da si partnerja ne bosta privoščila prijetnega skoka med rjuhe, ker bo eden od njiju kaznoval drugega tako, da ga bo zavrnil pri seksu, ker se na primer čez dan ni primerno vedel ali ni postorila vsega, kar sta bila dogovorjena.
Poudarjam, da sta oba spola kar enakovredna v tem, da uporabljata odtegnitev seksa kot obliko kaznovanja ali – če želite – discipliniranja.
Ko en partner drugemu pokaže, da je močnejši in da se bo držal grožnje, da ga bo vedno znova odbijal v poskusih zbliževanja, zmotno misli, da se bo odklanjani partner skesal, se poboljšal in potem mu bo dopuščeno, da se približa v postelji.
Pa razmišljam, zakaj ljudje sami sebi kratimo užitke in tisto malo veselja in zadovoljstva, ki nam ga ponuja seks. In v čem je finta, da kaznujemo partnerja za nekaj, kar se je dogajalo čez dan.
Poznam pare, ki so zaradi kakšne brezvezne pripombe in kazni brez seksa tudi po leto in več. Sicer bosta trdila, da je z njunim zakonom vse v redu in da se znata pogovarjati in reševati probleme, ampak ko se poglobimo v njun odnos, hitro ugotovimo, da sta zelo nesrečno ujeta v lastne zanke trmastega vztrajanja pri kazni, da ne seksata. Se pa niti več ne spomnita, kaj je bil vzrok in posledično njun partnerski odnos zelo trpi. In tako minevajo dnevi, tedni in meseci, pa tudi leta.
Popolnoma neprimerno je tako kaznovati sebe in drugega, kajti prek spolnosti se neguje odnos, ko se predamo in ko prejemamo, ko smo enotni in povezani, pa če se še tako pocukrano sliši.
Pari, ki so se odločili, da si želijo dobro in ki hočejo živeti v slogi in razumevanju, se vedno odločajo tudi za to, da imajo redna in pogosta spolna srečanja v spalnici ter se tako povezujejo še bolj na primarnem nivoju.
Tako kot za ljubezen je tudi za spolnost pomembna odločitev, da si tega želimo, hočemo in se potrudimo, da se realizira. Če bomo samo čakali, da bo partner vedno naredil prvi korak, bomo sami sebe prikrajšali za veliko možnosti negovanja odnosa, brez česar partnerstvo zelo hitro zdrsne v rutino, samoumevnost in naveličanost. In potem se zgodi prevara, ki je posledica žalostnega stanja v spalnici.
Malce se zamislimo in se odločimo za to, da se imamo lahko fantastično.
Melita Kuhar, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok, foto: Profimedia
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
