Okrogla trebuščka

21. 4. 2005
Deli
Okrogla trebuščka

Sindrom pridobitve teže, medtem ko je vaša žena noseča.

Po vrnitvi z letoŠnjega niti ne tako slabega dopusta

ugotovim, da sem shujšal, žena pa, da je spet noseča. Sicer sem brez mišic, vendar sem le lažji. Telo je postalo veliko bolj skladno: 83 kilogramov pri višini 190 centimetrov. V ogledalu dejansko ne prepoznam več 95-kilogramskega možakarja s poudarjenim trebuščkom, ki se je odpravil na dopust. Se je zgodil čudež?

Mislim, da ne, vendar mi je morska voda koristila in še vedno se zavedam, da moram v svoje prehranjevanje uvesti malo več reda. Približujem se namreč 35. letu, poleg tega se v pričakovanju otroka moj položaj precej razlikuje od ženinega. Naj vam pojasnim.

Ob vsakem novem otroku, ki je na poti, ugotovim, da moram shujšati, kajti med nosečnostjo se začnem ‘’napihovati’’ sočasno z njo. Temu v medicini pravijo sindrom couvade. Gre za fenomen, ko oče pričakovanega otroka ob partneričini nosečnosti razvije telesne in psihične simptome, čeprav ne misli, da je noseč. Telesni simptomi spominjajo na nosečnost: pridobivanje kilogramov, bolečine v križu, glavobol, zobobol, nihanje počutja, srbeča koža . . Najmočnejši so v prvem četrtmesečju, nato se umirijo in so zopet intenzivnejši, ko se bliža porod. Po porodu izginejo in vse se postavi na svoje mesto. Zakaj se ti simptomi pojavijo, še ni povsem raziskano, obstaja pa nekaj teorij: strah, ljubosumje . . Zakaj se ti simptomi pojavijo pri meni, pa spet raziskujem sam.

Zato se torej lotim svoje shujševalne kure in z ženo začneva meriti kilograme: njeni gredo navzgor, moji pa navzdol.

Izguba prvih treh kilogramov je najtežja in tega se zavedam. Za začetek hujšanja sem izbral določen dan: sreda se mi je zdela dovolj nevtralna. Kupil sem si novo tehtnico, digitalno, natančno do decimalke, takšno, ki mi ne bo dovolila vseh mogočih halucinacij, da res odlično napredujem. Te srede se seveda odpovem tudi tobaku, imenitnemu okusu. Nadomestim ga s proteini ogabno sive barve na osnovi čokolade. Okus imajo sicer napol po čokoladi, druga polovica pa je bolj podobna hrani za astronavte.

V nasprotju z mano pa ima žena rada le kosmiče z nekimi kalčki, ki jih jaz ne prebavljam, sicer pa se bolj kot žitaric drži solate in lažje telovadbe. S tem mislim na gledanje televizijskih limonad, ob katerih kuri svojo maščobo z napenjanjem obraznih mišic. To me prepriča, da si želi, da bi se jaz zredil, medtem ko njej kot noseči ne preostane drugega. Vsak večer se opazujeva pred ogledalom in ugotavljava: jaz napredek, ona pa . . tudi neke vrste napredek – izgubil sem 200 gramov, ona pa iskreno prizna, da postaja deformirana, debela in grda . . Njena nosečnost me je prisilila k zamenjavi garderobe. Zaželel sem si nov par hlač in nekaj majic. Mislim, da sem postal malce bahaški, vendar se v pisarni trudim vesti normalno, da se ne bi komu izdal. Še vedno uživam tiste hranljive stvarce, ki jih prinašam v plastični posodici, vendar jih v službi uživam na stranišču in ne pred drugimi zaposlenimi. Če bi tajnica izvedela, da sem na dieti zaradi ženine nosečnosti, bi se počutil prav neumno. Po 15 dneh pride na vrsto sadje in pozna se, da sem izgubil že štiri kilograme. Odločim se, da bom prenehal piti alkohol, ne vem sicer zakaj, ampak verjetno obstaja dober razlog, bodisi zaradi raka, ožilja . . nekaj na dolgi rok pač. Poleg tega jem samo še lahko hrano. Pijem manj. No ja, niti ne, pijem več, ampak samo dietne napitke.

V službo hodim peš, pozna se, da spim bolje, odpravil sem celo želodčne težave. Tudi po stopnicah se vzpnem veliko hitreje, v svojih oblačilih se počutim udobneje, prsti niso več podobni klobasicam in laže snamem poročni prstan, tako da se mi porodi zanimiva misel: Manj kilogramov, manj prstana? Mogoče se res čutim bolj svobodnega, končno postanem zanimiv tudi drugim predstavnicam nežnejšega spola. Če gre verjeti, da se nekdo zredi zaradi žene in da nekdo shujša zaradi drugih . .

Ona se veča in veča, vendar je moškim še vedno všeč . . in . . ne morem verjeti, da sem šel zaradi ljubosumja na dieto.

Bolj ko sem predan dieti, bolj se čutim ujetnik svojega telesa

Disciplina in dobre navade končno prevladajo. Ni mi treba poudariti, da se dieta spremeni v način mojega življenja. Spet pride poletje in z njim dopust, cele dneve preživim na bazenu, kjer moja predanost dobi še večji izraz: sto dolžin na dan, kar nanese kilometer in pol. Včasih preplavam še več, če pojem sladoled. Plavanje ni težko, vendar kmalu postane nadležno. Torej, da si plavalne muke krajšam, med prsnim plavanjem sanjarim, ko pa v bazenu vadim držo in si gnetem dele telesa pod pritiskom vodometa, si zamišljam, kako se maščoba razkraja na drobcene delčke in počasi izginja.

Kmalu postane jasno, da se poslavljam od debelosti in da sem na odlični poti, da si učvrstim pomehkuženo telo. Mišice že postajajo čvrstejše in z njimi tudi moja vera: ko vidim svojo obliko v oknih izložb, me je manj okrog trebuščka. In ko se zagledam v temnih sončnih očalih sogovornikov, si postanem všeč. Med večerjo za družinsko mizo, med vsemi strici in tetami, obudim spomin na dietno kuro kot nekakšen misijonar, ki govori o spreobrnjenju, in odklanjam sir, enako kot menih dostojanstveno odklanja pregrešno hrano. “Postal si obseden, ” me začne zbadati moja draga in mi pravi, naj odneham.

Naj nadaljujem . . tudi v sami ljubezni sem si postal bolj všeč. Vizualno. Imam trebuh, ki manj visi, vendar sem med vso svojo dieto pozabil pogledati na trebuh moje drage, ne nalašč seveda. Kje sem imel glavo? Mogoče v svetu suhcev. Plul sem v silhuetah, ki so obvladovale 20. stoletje, ki so imele prednost pred okroglimi kifeljčki. V silhuetah, kot so: Gandi, Steve McQuin, Mick Jagger itd. Vendar je tak režim podoben sorodnikom, lahko te namreč uniči. Poznati je treba mejo in vedeti, kdaj končati.

Pri tretjem mesecu, šestem desetem, petnajstem? Treba se je zavedati in imeti v mislih posledice, ki jih lahko povzroči tak način življenja, z anoreksijo vred. Nobene želje nimam, da bi postal obsedenec, saj sem že postal takšen, kakršen sem si vedno želel. In če bi še malce shujšal? Imam namreč nejasen strah, da bom pridobil katerega od izgubljenih kilogramov. Ta strah je podoben tistemu, ki ga imam pred staranjem. Že moja hči se namreč boji postati stara štiri leta, ampak nje to ne ustavi pred basanjem s kremno glazuro in vsemi čokoladicami tega sveta.

Če bi vedel, da je ljubosumje tisto, ki me je pripravilo do hujšanja!

Počitnice so se končale v enem tednu. To bi lahko bil trenutek vrnitve na realna tla, spoznanje, da se je vse to dogajalo samo v sanjah. Ves porjavel, telesno izpopolnjen v svojem jeklenem konjičku čutim, da sem v odlični formi. Med ležanjem v postelji opazim razliko: občudujem griček, ki mi je prej služil kot polička. Zdaj je namreč preteklost, ni sicer popolnoma trden, vendar je raven in moj popek mi vrne nasmešek na obraz. Znanci in sodelavci mi priznajo, da se opazi, da sem shujšal, vendar se zavem težave: dejstva, da nisem shujšal zaradi sebe, temveč zaradi ljudi, ki jih sploh ne poznam.

Takšno vedenje se nadaljuje, in to tako očitno, da z ženo na dopustu ne uživava več. In takrat se odločim, da mora biti vseh teh ničemur podobnih idej konec.

Ampak tu je še dodatni udarec, dodatna čudna preglavica, ki sem jo prestregel. Moški, ki je okamnel, ko sem ga zagledal. Ogovarjal je mojo ženo, ki je iz dneva v dan večja in bo vsak čas dosegla vrhunec. Vendar se nenadoma zalotim, da jo gledam z vznemirjeno radovednostjo. Njen trebuh je postal središče sveta. Pustim, da se moj trebuh spet povesi, in s tem končam to zaljubljeno popotovanje kot nekakšen srednješolec, kar se je izkazalo za dobro stvar: tehtam pet kilogramov več, kot sem tehtal ob koncu diete, verjetno pa bom pridobil se kakšna dva dodatna. Proti svoji lastni volji. Opustim vsakodnevno plavanje v bazenu, ne odrekam se več najljubšim jedem in sploh ne izvajam več dietnega režima. Nobenega režima. Ni mi treba posebej omeniti, da je bilo ljubosumje tisto, zaradi katerega sem želel pridobiti malce pozornosti in izgubiti vse odvečno salo. Omeniti pa je treba, da svojo ženo zdaj požiram z očmi . . in ona je tista, ki me topi.

Samo Čas

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"