10 nasvetov za reševanje težavnih situacij v partnerskem odnosu

28. 8. 2015
Deli
10 nasvetov za reševanje težavnih situacij v partnerskem odnosu (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Na začetku partnerskega odnosa je pogled skozi rožnata očala tako lep in brezmadežen. Celo napake partnerja so videti povsem nedolžne. Njegovo pametovanje se kaže kot čista modrost. Ko pa se v odnos prikrade vsakdan ...

No, potem spregledamo. Včasih se stvari zelo zapletejo. Toda brez skrbi – tudi prepiranje je pomembno. Pomembno celo za ljubezen.

Ko se dva močno ljubita, se ne prepirata veliko.

Če pa že, pa zares zelo blago, ali ne?

Ne drži povsem. Srečni pari se prepirajo enako burno kot nesrečni. Strokovnjaki vedo povedati, da burni prepiri kažejo na vpletenost močnih čustev. Kritično postane, ko se prikrade tišina. Ta pomeni konec stika in tako tudi prekinitev odnosa med dvema osebama. Če ni pogovora, se uničijo tudi temelji odnosa.

Prepiri spadajo v vsak odnos.

Pa vendar nihče ne mara pričkanja. Zakaj?

Ker nas preprosto niso naučili, da spregovorimo o občutljivih temah in neprijetnih občutkih. Če jih kljub temu načnemo, smo v stresu. Predvsem ženske se bojijo, da bi jih imeli za 'težke'.

Poleg tega so nam v otroštvu stalno vcepljali v glavo, da je treba konflikte reševati po prijazni poti. V nekaterih družinah otroke, ki naredijo kaj narobe, še vedno kaznujejo z odtegovanjem ljubezni.

Malo kritike, partner pa skoči v napad.

Je res treba, da se to zgodi?

Ja, pogosto se zgodi, da eden napade, drugi pa se brani s protinapadom. Pri takšnih vojnah ni zmagovalcev – vedno sta le dva poraženca.

Če se želite izogniti takšnim spopadom, s partnerjem določita pravilo konfliktnih pogovorov:

  • bojujte se proti nesoglasjem – in ne proti človeku. Ta ni sovražnik.
  • Kritizirajte način vedenja, ne značaj osebe. Namesto da rečete: "Ne prekinjaj me, ti egoist," raje recite: "Lepo prosim, da mi pustiš povedati do konca."

Kako se je najbolje odzvati na očitke?

Čim bolj odkrito in neprizadeto. Če vas partnerjeve besede prizadenejo, lahko mirno rečete: "Prizadel si me."

Sicer pa morate premisliti tudi, ali je kritika upravičena. Če ni, kljub temu poskušajte izvedeti, zakaj partner tako meni.

Če se pogovarjava prijazno in korektno, to še ni prepir.

Ne sme nikoli postati preveč glasno?

Seveda lahko! Nič nimamo proti kričanju. Vsekakor pa morate premisliti, 'kaj' boste kričali. Nikdar se ne spustite na udarce pod pasom! Če partner ne upošteva tega pravila, lahko zapustite prostor in počakate, da se pomiri.

Preberite: Ko kričanje postane nasilje

Eden vedno zamuja, drugi vedno pušča odprto tubo zobne kreme.

Kako se spopasti s tem?

Tu pomaga naslednja modrost: Bog, daj mi mirnost, da bom sprejemal/a stvari, ki jih ne morem spremeniti, pogum, da bom spreminjal/a stvari, in modrost, da bom lahko razlikoval/a ene od drugih.

Seveda pa obstajajo tudi težave, ki so nerešljive. Pomaga le eno: sprejmite znana dejstva in tudi to, da ima partner pravico do lastnih predstav in napak.

On pušča brisače na tleh, ona pride v kopalnico in se razjezi.

Naj takoj spregovori – ali bo tako obveljala za sitnobo?

Najboljši trenutek za izražanje kritike je malce pozneje. Ko on že opravi svoje v kopalnici in ko ona malce razmisli o 'taktiki'. Je treba spregovoriti le o brisači? Morda še o pravični razdelitvi gospodinjskih opravil? Ali o spoštovanju? Pomembno je le, da ne čakate tako dolgo, da se vam jeza že pošteno nakopiči.

Kako najti dobre argumente?

Med prepirom prisluhnite obema: sebi in partnerju. Le tisti, ki dobro posluša, lahko tudi razume, kaj hoče povedati drugi.

Treba je biti pozoren tudi na svoje besede, si prisluhniti – in šele nato ubesediti svoje stališče. To je najboljši argument.

Najlepši del prepira je sprava, ali ne?

Po burnem prepiru se vam seveda ni treba pretvarjati, da je vse v najlepšem redu. Lahko si vzamete čas, da vse skupaj premislite, pri tem pa ne pozabite svojega pogleda usmeriti na pozitivne stvari.

Partnerju lahko z nežnimi bežnimi dotiki, nekaj prijaznimi besedami in objemom pokažete, da spadata skupaj.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"