10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
Modrosti naših babic: vlaganje v kozarce in pripravljanje ozimnice
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Skupaj sva celota

7. 1. 2012

Imate občutek, da se s svojim partnerjem dopolnjujete? Da ima on ravno tisto, česar vi nimate; kakšno pozitivno lastnost, sposobnost, talent? Da bi vam včasih, ko se na primer v službi pojavijo težave in ko otroci ne upoštevajo vaših besed, prav prišel njegov način razmišljanja in reagiranja?

Ljudje smo takšni, da so nam privlačna nasprotja, kar se zelo lepo vidi v partnerskem odnosu. Ona je bolj tiha in zadržana, on veseljak. Ona je rada doma, on se rad druži z ljudmi.

Si predstavljate, da bi bili v odnosu z osebo, ki je podobna vam samim? Izid bi bil veliko slabši, pri dveh zadržanih zapečkarjih bi bilo več monotonije, dolgočasja ali pa več konfliktov in bojev moči, če bi bila v paru dva dominantneža. Nihče ne bi hotel popustiti.

Tako je narava poskrbela, da nam v različnosti ni dolgčas, in nas postavila pred izziv, da kljub razlikam krmarimo isto barko in cenimo medsebojne različnosti.

Vzemimo za primer Petro in Mateja

Petra je introvertirana oseba: raje posluša in opazuje kot govori. Šele ko pošteno premisli, pove svoje mnenje, ki je lahko zelo tehtno, da z njim preseneti Mateja, ki ima ob njej občutek, da je kot zaprta školjka, ki pride na plano, kadar mora priti.

On pa je po drugi strani neustavljiv v govorjenju, stalno želi debatirati in se pomenkovati. Ne samo s Petro, ampak tudi s sodelavci, prijatelji, znanci.

Kadar je komunikacije manj ali ne vidi prijateljev tako pogosto, kot si to želi, ima občutek, da je v njegovem življenju nastala velika praznina, ki jo mora čim prej zapolniti s kakšno kavico ali obiskom.

Petra pa raje tiči doma, bere knjige, kaj dobrega skuha, skrbi za dom. Ob tem se počuti dobro in se ji zdi Matejeva težnja po druženju in komunikaciji težje sprejemljiva in utrujajoča.

V odnosu je Matej tisti, ki zbija šale, včasih tudi na svoj račun, tako da je doma veselo in sproščeno. Petra se ob njem zelo sprosti in nasmeji. Včasih pa je Mateju nerazumljivo, zakaj Petra nima potrebe po druženju, zato jo na neki način priganja, naj pokliče kakšno prijateljico in gre z njo na pijačo, sprehod. Ne razume je, kako ji je lahko čepenje doma, ob knjigi zabavno in osrečujoče.

Kadar gresta med ljudi, na večerjo, zabavo, srečanje, Matej zelo hitro naveže stik z drugimi ljudmi, to počne spontano. Hitro se vklopi v družbo, ni ga sram spregovoriti, celo nasprotno. Petra pa je po drugi strani ravno njegovo nasprotje.

Ona se težko spontano vklopi med ljudi, če jo Matej za nekaj trenutkov pusti samo, se ne znajde, ima občutek izpostavljenosti, zapostavljenosti, v njej se prebudi glas, naj vendarle pristopi h kakšnemu človeku, načne pogovor. To jo spravlja v neugodje in stres. Tako vedno po tihem računa na Mateja, da bo on akter, ki jo bo seznanil z ljudmi, ki jih je spoznal med tem časom, ko je bila ona zadržana in rezervirana.

Ko se naš par sporeče, ima Matej veliko besed pri videnju in doživljanju njune težave, včasih okoliši, kar Petro jezi. Ona pa je najprej dobra poslušalka, nato pa vedno počaka in spregovori – takrat v nekaj stavkih pove bistvo. Peter jo takrat po eni strani dojema, da je v pogovoru neaktivna, a hkrati občuduje, kako lahko povzame bistvo, pa za to ne porabi deset minut govorjenja.

Kot jing in jang

Petra in Matej sta dva različna pola osebnosti, kot jin in jang, a skupaj sta zaokrožena celota, ki jo bogatijo ravno nasprotja. Tudi mi in naše polovice; naši partnerji smo jin in jang.

In čeprav mnogokrat pri partnerju opazimo ravno lastnosti in stvari, ki nas motijo ali jih dojemamo kot slabosti, nikakor ne smemo pozabiti na vse pozitivne in lepe karakteristike, ki jih partner ima. In pozornost posvečamo tem.

Hkrati pa damo partnerju odkrito vedeti, da spoštujemo njegove pozitivne lastnosti, ga pohvalimo, ker je na primer skuhal dobro kosilo, v enem tednu prebral kar dve knjigi, bil uspešen v službi.

To so stvari, ki nas ne stanejo nič, a so neprecenljive. Pa še tako lepo se nam zdi, ko najbližji opazi, česar sami pri sebi ne bi, ali izrazi nekaj, kar se nam zdi samoumevno ali malenkostno. Takrat nam zrastejo krila.

Kaj ni to fantastično?

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri